Enajsti šesti dva tisoč šestnajst, ni slabo za prvič

Blaž Janc: Levoroki biser že ob debiju najboljši strelec Slovenije – Obrambna renesansa predvsem zasluga Veselina Vujovića.

Objavljeno
13. junij 2016 01.28
hočevar rokomet
Peter Zalokar
Peter Zalokar
Celje – Že dolgo je jasno, da je Blaž Janc na pravi poti, da postane eden najboljših rokometašev v Evropi. A nihče si ni mogel misliti, da bo njegov prvi nastop za člansko reprezentanco takšna zgodba o uspehu. Kakšen debi za 19-letnega Sevničana! V domačem Zlatorogu je bil s šestimi goli najboljši strelec za veliko zmago Slovenije, ki si je na stežaj odprla vrata SP v Franciji. Levoroki biser je hkrati vložil resno kandidaturo za nastop v Riu.

Kaj lahko porečete le nekaj minut po tekmi, na kateri ste pred svojimi navijači vpisali prve gole za visoko zmago Slovenije? Ni slabo, kaj?

Tale dan si bom res za vselej zapolnil: enajsti šesti dva tisoč šestnajst! Prvi zadetek, prvi nastop, prva zmaga, kaj bi lahko bilo lepšega za mladega igralca? Čestitke celotni ekipi, vsem fantom za fenomenalno borbenost. Želeli smo si zmagati vsaj za gol, na koncu smo zmagali za šest, kar je dodaten plus, vendar ne smemo pozabiti, da je pred nami še en polčas, če se lahko tako izrazim. Tudi na Norveškem gremo na glavo.

Obramba je večji del tekme izgledala prav fanatična, je vse to zgolj delo selektorja Veselina Vujovića?

Prav gotovo mu gre daleč največ zaslug. Od nas zahteva maksimalen pristop in ne dovoljuje nikakršnega popuščanja. Ta globoka obrambna različica je bila zadetek v polno. Norvežani enostavno niso bili pripravljeni na takšno igro ena na ena. Od prvega do zadnjega smo se borili, dali od sebe vse atome moči in se na koncu zasluženo veselili lepe zmage.

Na trenutke ste bili na igrišču kar štirje igralci Celja Pivovarne Laško, poleg vas še Žiga Mlakar, Blaž Blagotinšek in Miha Zarabec, je to nova potrditev, da je celjska rokometna šola še naprej ena najboljših sploh?

Danes nas je bilo kar šest Celjanov v ekipi, tudi Urban Lesjak in Vid Poteko. Vendar to ni Celje, to je slovenska reprezentanca, tukaj se ne delimo na klube, ni pomembno, ali prihajaš iz Celja, Velenja ali Montpelliera, pomembna je samo Slovenija in zanjo vsi igramo s srcem.

Takšna tekma je terjala veliko energije, vam je ostalo še dovolj moči tudi za povratno srečanje. V Stavangerju vam bodo Norvežani v sredo gotovo želeli vrniti milo za drago …

Motivacija je dovolj velika, da nam moči prav gotovo ne bo zmanjkalo. Zdaj nas čakata še dva dneva treningov, potem pa pot na Norveško. Mislim, da je vložek prevelik, da bi se vdali utrujenosti. Potem pa bo že sledil zaslužen počitek, ki bo čisto drugačen, če bomo nanj odšli z zavedanjem, da nam je uspelo priti na svetovno prvenstvo v deželi svetovnih prvakov.

Kako ste se odzvali, ko ste izvedeli, da boste ob svojem debiju osamljeni na desnem krilu in da boste morali vseh 60 minut nositi tudi veliko breme v obrambi? Ste sploh lahko zaspali ponoči?

Če povem po pravici, sem bil kar malo šokiran. Pa vendar, mislim, da sem zaupanje selektorja upravičil. Bile so napake, vendar je bilo za prvič kar dobro, kajne?

Več kot dobro, pa bo plus šest dovolj?

V rokometu je mogoče vse. Če smo mi lahko tukaj zmagali za šest golov, lahko tudi Norvežani v svoji dvorani. No, mi jim tega že ne bomo dovolili. Na Norveško gremo maksimalno motivirani in zbrani. Trdno sem prepričan o našem napredovanju.