Gladiator Bezjak želi Proštu izmakniti srebrnino
Danes in jutri bo slavni Magdeburg gostil sklepni turnir v pokalu EHF, naslov brani Göppingen.
Odpri galerijo
Marko Bezjak želi svojo kariero obogatiti s pokalom EHF. Foto: Cropix
Vid Kavtičnik bo prihodnji konec tedna v Kölnu z Montpellierom lovil svoj drugi naslov v ligi prvakov, ta vikend pa je namenjen finalnemu turnirju v pokalu EHF. Lovoriko brani Göppingen s Primožem Proštom, izmakniti mu jo hočejo Saint-Raphael, Füchse Berlin in domači Magdeburg z Markom Bezjakom.
»Ravno sem bil na liniji s 'Prokijem', dolgo se nisva videla. Ni bilo ravno zbadanje, se pa nisva mogla izogniti morebitnemu soočenju,« je pred dnevi povedal Bezjak, ki je že pet let v Nemčiji, a ima le eno trofejo. Magdeburg, eden najmočnejših rokometnih utrdb v Evropi, je pred dvema letoma osvojil nemški pokal. Zdaj želi še evropsko priznanje, na katerega čaka od leta 2002, ko je proti Veszpremu tretjič osvojil ligo prvakov. Prvič jo je leta 1978 in drugič leta 1981 proti ljubljanskemu Slovanu.
»Trener (Bennet Wiegert, op. p.) nam je rekel, da mu pokal EHF pomeni več kot nemški pokal. V mestu je že dva meseca čutiti napetost, vsi odštevajo dneve in ure do začetka turnirja v naši GETEC Areni. Želimo razveseliti navijače in klubu vrniti evropsko slavo,« se uspeha nadeja 31-letni »Bezo«: »To je za nas vrhunec sezone, ki je sicer dobra, vendar ji manjka pika na i. Če bi jo končali brez lovorike, bi nekaj manjkalo in bi ostal grenak priokus.«
Zanimivo, vsi štirje udeleženci so bili na F4 tudi lani, ko je Göppingen doma najprej premagal Magdeburg s 33:29, v finalu pa Berlin (30:22). Tokrat se utegneta Bezjak in Prošt izogniti drug drugemu. Danes ob 14.15 bo tekma Saint-Raphael – Magdeburg in ob 17. uri Göppingen – Berlin. Finale bo jutri ob 15.15.
V tej sezoni gre »gladiatorjem«, nemškim prvakom iz leta 2001 dobro, v bundesligi so četrti, dve tekmi pred koncem še imajo možnosti, da si zagotovijo mesto v ligi prvakov. »Že res, ampak ni vse odvisno od nas. Berlin ima tekmo manj in točko več, ne verjamem, da mu bo dvakrat na treh tekmah spodrsnilo. Morda pa le, na nas je, da dobimo še zadnji tekmi proti tekmecem, ki bi jih morali premagati (Erlangen, Melsungen).«
Čez teden dni bo F4 v ligi prvakov. Že drugič zapored na njem ne bo nemškega predstavnika in prvič bodo igrali trije francoski klubi. Ali to pomeni, da nemška liga ni več t. i. rokometna NBA?
»Bundesligi res ni v čast, da bo znova brez kluba v Kölnu. Francoska liga hitro raste, veliko igralcev prihaja tja. Kar se tiče zahtevnosti in izenačenosti, pa je nemška liga še vedno v ospredju. Težava je, ker nima več veliko pravih zvezdnikov, ti se raje odločajo za klube, kjer je napor manjši. V Nemčiji je enostavno preveč tekem,« je razmišljal Bezjak, ki ima pogodbo na nemškem vzhodu do leta 2021.
Da je Rhein-Neckar, ki se mu obeta ubranitev naslova, v ligi prvakov v Kielcah zaigral z drugo ekipo, tudi ne gre v čast Nemčiji. »Žalostno, da se niso mogli dogovoriti. Nemška zveza in EHF si že dolgo kažeta mišice, vse skupaj pa gre na škodo rokometa. V Nemčiji so termini fiksni, četrtek-nedelja, odkar ima televizijske pravice Sky. V ligi prvakov pa bi se morali dogovoriti, kdaj so igralni dnevi, kot je to v nogometu. Da ena ekipa v četrtfinalu zmaga za 25 golov, je res slaba reklama za nas šport.«
V Sloveniji je že vse odločeno, prvak je znova Celje Pivovarna Laško, Gorenje je nazadnje osvojilo naslov, ko je bil tam še kapetan – Bezjak (2013) ...
»Gorenje je res zašlo v slepo ulico, šlo je iz napake v napako. Začelo se je, ko nas je odšlo kar devet igralcev, nosilcev igre, in trener Branko Tamše. Celje ima vizijo, sistem, je nekaj korakov pred vsemi. Verjamem, da bo Janez Gams (novi športni direktor) v Velenju nekatere stvari le postavil na pravo mesto. Me pa veseli, da se v klubih, kot so Koper, Ribnica, Krka in Loka, dobro dela, končnica je zanimiva, vsak lahko premaga vsakega,« domačo sceno spremlja Bezjak.
Na matični klub iz Ormoža, ki je letos prvič gostil sklepni turnir v pokalu Slovenije, kajpak ni pozabil: »Slišal sem, da je bilo dobro organizirano, da so bile tribune v Ljutomeru polne. Škoda, ker se Ormožanom ni uspelo uvrstiti v finale, so pa tretjič osvojili tretje mesto, kar je tudi lep rezultat za majhen klub, ki iz sezone v sezone dokazuje, da se da z malim vložkom narediti veliko.«
»Ravno sem bil na liniji s 'Prokijem', dolgo se nisva videla. Ni bilo ravno zbadanje, se pa nisva mogla izogniti morebitnemu soočenju,« je pred dnevi povedal Bezjak, ki je že pet let v Nemčiji, a ima le eno trofejo. Magdeburg, eden najmočnejših rokometnih utrdb v Evropi, je pred dvema letoma osvojil nemški pokal. Zdaj želi še evropsko priznanje, na katerega čaka od leta 2002, ko je proti Veszpremu tretjič osvojil ligo prvakov. Prvič jo je leta 1978 in drugič leta 1981 proti ljubljanskemu Slovanu.
Polfinalna para sta Magdeburg - Saint-Raphael in Göppingen – Berlin.
Marko Bezjak je v petih letih v Magdeburgu osvojil le nemški pokal.
Lovoriko brani Göppingen s slovenskim vratarjem Primožem Proštom.
Marko Bezjak je v petih letih v Magdeburgu osvojil le nemški pokal.
Lovoriko brani Göppingen s slovenskim vratarjem Primožem Proštom.
»Trener (Bennet Wiegert, op. p.) nam je rekel, da mu pokal EHF pomeni več kot nemški pokal. V mestu je že dva meseca čutiti napetost, vsi odštevajo dneve in ure do začetka turnirja v naši GETEC Areni. Želimo razveseliti navijače in klubu vrniti evropsko slavo,« se uspeha nadeja 31-letni »Bezo«: »To je za nas vrhunec sezone, ki je sicer dobra, vendar ji manjka pika na i. Če bi jo končali brez lovorike, bi nekaj manjkalo in bi ostal grenak priokus.«
Stari znanci na F4
Zanimivo, vsi štirje udeleženci so bili na F4 tudi lani, ko je Göppingen doma najprej premagal Magdeburg s 33:29, v finalu pa Berlin (30:22). Tokrat se utegneta Bezjak in Prošt izogniti drug drugemu. Danes ob 14.15 bo tekma Saint-Raphael – Magdeburg in ob 17. uri Göppingen – Berlin. Finale bo jutri ob 15.15.
V tej sezoni gre »gladiatorjem«, nemškim prvakom iz leta 2001 dobro, v bundesligi so četrti, dve tekmi pred koncem še imajo možnosti, da si zagotovijo mesto v ligi prvakov. »Že res, ampak ni vse odvisno od nas. Berlin ima tekmo manj in točko več, ne verjamem, da mu bo dvakrat na treh tekmah spodrsnilo. Morda pa le, na nas je, da dobimo še zadnji tekmi proti tekmecem, ki bi jih morali premagati (Erlangen, Melsungen).«
Francija že pred Nemčijo?
Čez teden dni bo F4 v ligi prvakov. Že drugič zapored na njem ne bo nemškega predstavnika in prvič bodo igrali trije francoski klubi. Ali to pomeni, da nemška liga ni več t. i. rokometna NBA?
»Bundesligi res ni v čast, da bo znova brez kluba v Kölnu. Francoska liga hitro raste, veliko igralcev prihaja tja. Kar se tiče zahtevnosti in izenačenosti, pa je nemška liga še vedno v ospredju. Težava je, ker nima več veliko pravih zvezdnikov, ti se raje odločajo za klube, kjer je napor manjši. V Nemčiji je enostavno preveč tekem,« je razmišljal Bezjak, ki ima pogodbo na nemškem vzhodu do leta 2021.
Da je Rhein-Neckar, ki se mu obeta ubranitev naslova, v ligi prvakov v Kielcah zaigral z drugo ekipo, tudi ne gre v čast Nemčiji. »Žalostno, da se niso mogli dogovoriti. Nemška zveza in EHF si že dolgo kažeta mišice, vse skupaj pa gre na škodo rokometa. V Nemčiji so termini fiksni, četrtek-nedelja, odkar ima televizijske pravice Sky. V ligi prvakov pa bi se morali dogovoriti, kdaj so igralni dnevi, kot je to v nogometu. Da ena ekipa v četrtfinalu zmaga za 25 golov, je res slaba reklama za nas šport.«
Gorenje v slepi ulici, Ormož na pravi poti
V Sloveniji je že vse odločeno, prvak je znova Celje Pivovarna Laško, Gorenje je nazadnje osvojilo naslov, ko je bil tam še kapetan – Bezjak (2013) ...
»Gorenje je res zašlo v slepo ulico, šlo je iz napake v napako. Začelo se je, ko nas je odšlo kar devet igralcev, nosilcev igre, in trener Branko Tamše. Celje ima vizijo, sistem, je nekaj korakov pred vsemi. Verjamem, da bo Janez Gams (novi športni direktor) v Velenju nekatere stvari le postavil na pravo mesto. Me pa veseli, da se v klubih, kot so Koper, Ribnica, Krka in Loka, dobro dela, končnica je zanimiva, vsak lahko premaga vsakega,« domačo sceno spremlja Bezjak.
Na matični klub iz Ormoža, ki je letos prvič gostil sklepni turnir v pokalu Slovenije, kajpak ni pozabil: »Slišal sem, da je bilo dobro organizirano, da so bile tribune v Ljutomeru polne. Škoda, ker se Ormožanom ni uspelo uvrstiti v finale, so pa tretjič osvojili tretje mesto, kar je tudi lep rezultat za majhen klub, ki iz sezone v sezone dokazuje, da se da z malim vložkom narediti veliko.«
