Gorenje še bolj odločno nad temelje celjske prevlade

Ljubljana – Če lahko pravkar končani reprezentančni sezoni pripnemo čisto petico, pa klubska v Sloveniji še zdaleč ne dosega te ocene. Celjani so v njej sicer ohranili primat in Gorenje je razočaralo, vseeno pa se glede na zadnje poteze v Zlatorogu in Rdeči dvorani zdi vse bolj verjetno, da bodo Velenjčani kolo športne sreče v prihodnji sezoni zasukali v svoj prid.

Končnica prvenstva ni bila razburljiva, v ligi SEHA Celje in Gorenje nista prišla na sklepni turnir, Celju se tretjič zapored ni uspelo prebiti v osmino finala lige prvakov, Gorenje se sploh ni uvrstilo vanjo in je tako kot Koper izpadlo že na prvi oviri pokala EHF. Ribnica pa je v skupinskem delu vknjižila šest porazov. Medtem ko reprezentanca širi korenine med elito, naša paradna kolektiva izgubljata stik s konkurenco in v primeru Celja ne kaže, da se bo trend obrnil. Branko Tamše je ubranil obe domači lovoriki, toda njegovo ekipo bo zapustilo sedem igralcev, med njimi reprezentanti Janc, Zarabec in Poteko. Vodilnim se ni uspelo pogoditi s kapetanom Luko Žvižejem, najbolj prepoznavnim obrazom kluba. Kaže, da bodo na poceni način izgubili vratarja Urha Kastelica, ki naj bi odšel h konkurenci iz Zagreba, ob tem se niso odločili pripeljati mladih reprezentantov iz svoje šole Matica Verdineka in Igorja Žabića. Za nameček je vse bolj prazna že prej kadrovsko podhranjena pisarna, odkar je direktor Gregor Planteu postal izredni član uprave Mercatorja. Zamenjala ga je dolgoletna računovodkinja Saša Lešek, v upravnem odboru ima največ vpliva mož stoterih funkcij Jernej Smisl iz skupine Heineken.

Če se Celjani ob zategovanju pasov v imenu sanacije zanašajo na ponos, tradicijo ter odličnost svoje rokometne šole, ob tem pa pričakujejo, da se bodo rokometaši za drobiž metali na glavo, Gorenje kaže več tekmovalnih ambicij. Verjetno je nov veter začutil tudi Tamše, ko je kljub štiriletni vladavini nekaj časa omahoval, preden je podaljšal pogodbo s pivovarji. Velenjčani s sposobnim direktorjem Matejem Avanzom bodo imeli v naslednji sezoni na razpolago več denarja za prvo ekipo. Čeprav tudi njih še vedno tarejo stari dolgovi – teh naj bi bilo več kot v Celju – , vseeno nimajo kače v žepu. Nenazadnje so za reprezentanta Jana Grebenca odšteli 50.000 evrov odškodnine ter Luki Mitroviću in Janezu Gamsu izplačali odpravnini. Pripeljali so hrvaškega trenerja Željka Babića in mu kupili še dve tuji igrački (Žarko Pejović, Robert Markotić); ob tem so zadržali izkušena Alema Toskića in Matjaža Brumna ter reprezentanta Klemna Ferlina in Nejca Cehteta, nazadnje pa za trenerja vratarjev pripeljali Aleša Anžiča, člana reprezentančnega strokovnega kadra. Utegne se zgoditi, da bi imelo Gorenje po novem celo več reprezentantov kot Celje, ki je na zadnjem SP imelo šest igralcev, Gorenje pa nobenega!

»V novi sezoni bo klub meril na oba slovenska naslova, hkrati bomo naredili vse, da pustimo pečat tudi v Evropi in v ligi SEHA,« smelih ciljev ne skriva Avanzo. Njegovi šefi so veliko bolj agresivni na evropskem parketu od celjskih. Med F4 lige prvakov v Kölnu je koncern Gorenje, ki ga vodi predsednik RZS Franjo Bobinac, podpisal sponzorsko pogodbo z EHF do leta 2020, zato se zdi precej verjetno, da bodo »ose« dobile povabilo v spodnji dom lige prvakov (skupini C in D; Celjani naj bi ostali v zgornjem). EHF bo klube razporedila konec tedna v Zagrebu ob robu žreba za euro 2018, žreb skupin za jubilejno 25. sezono lige prvakov pa bo prihodnji petek na Ljubljanskem gradu.

A ta utegne biti zadnja, kot jo poznamo. Že z letom 2018 naj bi zaživela profesionalna liga po vzoru na NBA, v katerem bi bilo Celje eden od 12 ustanovitvenih članov. Si je vzelo eno leto za »ogrevanje«?