Hrvaška po meri španskih »starcev«

Zagreb – Zgodovinsko. To je bila najpogostejša beseda po finalu evropskega prvenstva v rokometu, v katerem je Španija premagala urok in v petem poskusu osvojila zlati krožnik za najboljše na stari celini. Na nek način je bila tekma zgodovinska tudi za Švedsko, ki je po štirih zmagah prvič izgubila zadnjo tekmo.

S povprečjem 30,4 leta je bila Španija najstarejša reprezentanca na 13. euru. Toliko o nujnosti pomlajevanja, na katero prisegajo v mnogih deželah, tudi Sloveniji. Španci so pokazali, da je delitev na mlade in stare nesmiselna, pomembno je le, ali si dober ali ne. In dobri so bili, ko je bilo najbolj potrebno, v polfinalu proti Franciji in finalu proti Švedski. V prvem polčasu nedeljskega večera so sicer imeli težave s hitrimi Skandinavci, v drugem pa so jih taktično povsem razorožili z globoko obrambo 5+1 z izpostavljenim Alexom Dušebajevom. Slednji je naslovu v ligi prvakov z Vardarjem dodal reprezentančno lovoriko in družini Dušebajev zaokrožil zbirko. Očetu Talantu je namreč manjkal samo evropski prestol, pred mlajšim bratom Danielom, članom Celja, ki je debitiral na EP, pa je še vsa kariera.

»Zdaj imamo vse, ampak ne bomo se pri tem zaustavili. Vsi trije imamo dovolj časa, da osvojimo še več kolajn,« ima še veliko načrtov Alex Dušebajev, s 25 leti eden mlajših v španski vrsti, ki si zdaj kruh služi pri Kielcah očeta Talanta. Tam so trije Slovenci, tudi Blaž Janc, ki se bo lahko na Poljskem hvalil s španskim skalpom. Zanimivo, tudi slovenska dekleta so decembra lani premagala poznejše evropske šampionke. »Ko imaš slab dan, imaš slab dan. Če se samo malo sprostiš, te lahko premaga vsak,« je o tem povedal Alex.

Labodji spev generacije

Jordi Ribera je pokazal mojstrstvo in taktiko znal prilagoditi igralcem. Raul Entrerrios (36 let), Daniel Sarmiento (34), Julen Aguinagalde (35), Viran Morros (34) in tudi Joan Cañellas (31) so v jeseni svojih karier in vprašanje je, kdo od njih bo nastopil na naslednjem EP čez dve leti v treh državah. Direktor reprezentance, nekdanji zvezdnik Iker Romero, je poudaril prav to in bil vesel, da je tudi ta generacija dobila zadoščenje. Najstarejši pa je bil junak vikenda Arpad Šterbik. Na Hrvaško je prišel šele v četrtek, ker se je poškodoval prvi vratar Gonzalo Perez de Vargas. Šterbik, 38-letnik iz Sente, je v polfinalu proti Franciji ubranil tri sedemmetrovke, v finalu pa v drugem polčasu, ko je zamenjal Rodriga Corralesa, nanizal osem pomembnih obramb in bil najzaslužnejši, da so Švedi dosegli zgolj devet golov; tri v prvih 20 minutah, v katerih so bili povsem nebogljeni.

Skromnejšega šampiona na tem planetu ni. »Če sem iskren, sem mislil, da bom prišel sem na dopust. Bolj sem vesel za Španijo kot zase. Vedel sem, da smo izgubili pred dvema letoma na Poljskem proti Nemčiji, ne pa, da je Španija pred tem še trikrat izgubila v finalu. Rad se odzovem, če me potrebujejo, tako bo tudi naprej. Hkrati sem ponosen, da sem dal svoj kamenček v mozaiku za ta zgodovinski uspeh za španski rokomet,« je množici novinarjev razlagal Šterbik, ki se bo poleti iz Vardarja preselil v Veszprem (ima madžarske korenine) in tam bržčas sklenil kariero.

Komaj se je spotil

»'Arpi' je bil neverjeten, vedno je lažje, če veš, da imaš za sabo takšnega vratarja,« je veterana hvalil Alex Dušebajev. Šterbik je bil v svojem elementu. Na vprašanje, kako se počuti, je odgovoril: »Svež sem, saj sem na tem prvenstvu branil skupaj vsega pol ure. Vaditi sem začel šele okrog 10. januarja, pa še to ne rokomet. Ukvarjal sem se z drugimi športi. Nisem še ravno v formi, zato sem vesel, da se to ni preveč poznalo.«

Da je bilo to prvenstvo kot nalašč za »Arpija« in druge starce, razkriva tudi pogled na vrh lestvice strelcev, na katerem je 34-letni Čeh Ondrej Zdrahala. Morda bi se tudi v Sloveniji morali vprašati o smiselnosti vsakoletnega pomlajevanja na račun izkušenj, ki so Špancem prinesle zlato.