Morda pa ji uspe s Krimom

Rokometašici Tamari Mavsar se je za las izmuznila zmaga v ligi prvakinj.

Objavljeno
09. maj 2017 01.41
Peter Zalokar
Peter Zalokar
Ljubljana – Vprašanje, če se bo Tamari Mavsar še ponudila takšna priložnost za osvojitev lige prvakinj. Vardar je imel zadnji napad v rednem delu finala sklepnega turnirja v Budimpešti, a ga ni izkoristil in Györ je v podaljšku prišel do zmage. Mavsarjeva se bo po enoletni zgodbi v Skopju vrnila v matični Krim, še prej jo z reprezentanco čaka hrvaški izziv v lovu na SP.

Vardar je četrtič zapored nastopil na F4, a šele prvič se je uvrstil v finale, potem ko je v polfinalu na kolena spravil branilke naslova iz Bukarešte. Finale v razprodani dvorani Laszlo Papp (12.000) je bil razburljiv. Mavsarjeva je s tretjim golom izenačila na 26:26, nakar je Nora Mørk storila prekršek v napadu in Vardar je imel 20 sekund napada za zmago. Mavsarjeva je čakala žogo na levem krilu, pa je ni dočakala. Sledil je podaljšek, v katerem se je jeziček na tehtnici nagnil na madžarsko stran (31:30). Razočaranje je bilo veliko, tekle so solze …

»Seveda smo bile žalostne, bile smo tako blizu, pa spet tako daleč. Vrnile smo se po zaostanku za tri gole in potem imele napad, v katerem sploh nismo streljale proti vratom. Škoda. Res pa je tudi, da nismo odigrale najboljše tekme, preveč napak smo naredile,« je poraz športno priznala Mavsarjeva, ki je izkoristila tri strele od štirih. Zanimivo, ekipo je vodil kar športni direktor Edi Kokšarov, ki nima izkušenj z ženskim rokometom. Irina Dibirova, bivša igralka in žena ruskega zvezdnika pri Vardarju Timurja Dibirova, ki je marca prevzela službo prve trenerke, je bila zgolj tiha opazovalka. »Dogovor je bil, da ji v tej sezoni Kokšarov pomaga, v naslednji pa naj bi bila samostojna,« je pojasnila Mavsarjeva. V katerem jeziku pa je »celjski Edi« sploh nagovarjal igralke? »Bilo je vsega, največ slovenščine in srbohrvaščine.«

Čeprav je Mavsarjeva podpisala dveletno pogodbo, se bo takoj vrnila h Krimu. »Doma je najlepše, pravijo. V Skopju je bilo premalo težkih tekem, malo pravega treninga. V Makedoniji Vardar pač nima nobene konkurence. To je klub, v katerega greš po 30. letu, zame je pri 26 prezgodaj, želim še napredovati,« so balkanskemu lagodju noče več predajati Ljubljančanka.

Krim sestavlja zanimivo ekipo, v kateri bodo imele pomembno besedo vratarka Miša Marinček, mlada zvezdnica Elizabeth Omoregie, veliki up Tjaša Stanko in ponovno Mavsarjeva, dolgoletna kapetanka. Bo hotela trak nazaj od Marinčkove? »Kje pa, Miša je super kapetanka in naj kar ostane,« hierarhije v slačilnici noče ogroziti Mavsarjeva, ki je pri Krimu doživela že marsikaj, vzpone in (predvsem) padce. Ekipa se je v minuli sezoni iz kvalifikacij prebila med najboljših 12 ekip, naslednji cilj bo četrtfinale, zatem – nekega dne – premierni nastop na zaključnem spektaklu. »Škoda, ker se ne bom vrnila kot evropska prvakinja, nisem pa tako stara, da ne bi mogla sanjati o njem,« je Mavsarjeva polna ambicij.

Zdi se, da je Krim spet na pravi poti, tudi okrepitve iz tujine namigujejo, da bo mlada zasedba poletna in željna dokazovanja. Preden bo začel delati z njo, pa trenerja Uroša Bregarja čaka zelo pomembna naloga v selektorski vlogi. Slovenija se bo 10. junija (Osijek) in 15. junija (Celje) na dveh tekmah pomerila s starimi znankami iz Hrvaške za nastop na SP. Slovenke so lani prekinile desetletni post in zaigrale na EP na Švedskem, zdaj želijo biti redne udeleženke velikih tekmovanj. Na SP so bile nazadnje davnega leta 2005 v Rusiji … »Res bi bil že čas, da se vrnemo tudi na svetovni zemljevid. Hrvatice dobro poznamo. Ni še jasno, v kakšni zasedbi bodo, Andrea Penezić pravi, da ne bo igrala, a nič se ne ve. Dobro je, da je druga tekma v Celju, kjer smo jih že premagale, in verjamem, da bomo v odličnem vzdušju preskočile tudi to oviro, kar bi bila zares velika stvar.«