»Nahrbtnik je težek, moramo ga nositi«

Dan po porazu je precej drugačen kot po zmagah. O tem so se lahko prepričali slovenski rokometaši, ki so nepričakovano izgubili prvo tekmo na evropskem prvenstvu proti Madžarski. Najboljši slovenski igralec na Švedskem Dean Bombač zato od soigralcev zahteva, naj dvignejo glave in se danes po ključni tekmi s Portugalsko (16.00) zagotovijo pot v Stockholm. Pa ne, da bi igrali za peto mesto, zanima ga samo polfinale.

Kako izgleda dan po bolečem porazu?

Noč je bila dolga, neprespana. Izgleda, da mi nikdar ne moremo iti po lažji poti. Kar je, je. Zdaj moramo pokazati, ali smo pravi ali nismo. Zdaj bomo videli, ali smo to, kar smo mislili, da smo. Zmagovalci. Jaz verjamem, da smo, da imamo to v sebi. Ne smemo se prepustiti dvomom, še vedno je vse v igri.
 

V igri za kaj?

Ne smemo razmišljati o nekih olimpijskih kvalifikacijah. Če potegneš črto, na koncu na velikih tekmovanjih šteje samo kolajna. Vsaj zame. Spravili smo se v slabši položaj, vendar je še vedno vse v naših rokah. Kot sem rekel fantom, naprtili smo si ogromen nahrbtnik z ogromno kamenja v njem. Moramo ga nositi. Zdaj nas je ta nahrbtnik malce povlekel dol, mogoče je celo prav, da bomo te naše nosove spustili. Spoznali smo, da nismo nepremagljivi, da smo samo ljudje. Na nas je, da pokažemo, iz kakšnega testa smo.
 

Pred vami je tekma s Portugalsko, tekma za biti ali ne biti, če govorimo o vaših ambicijah. Kako strniti vrste?

Sigurno bo težka tekma, tudi Portugalcem je za biti ali ne biti. Tudi oni so nazadnje izgubili. Ne smemo se slepiti, da so vrhunska ekipa. Res je, da igrajo dobro, ampak mi imamo več kakovosti. To je kot enkrat ena. Boljši smo od njih, zdaj je samo vprašanje, ali smo pravi ali nismo. Vse je odvisno od nas. Smo namreč ekipa, ki lahko premaga vsakogar na tem svetu in tudi proti vsakem izgubi. To smo videli proti Madžarski, ki je za razred slabša ekipa.


 

Kaj je šlo narobe?

V prvem polčasu je bilo vse dobro, v drugem pa smo razbranili njihovega vratarja Rolanda Miklerja. V obrambi smo prejeli nekaj ponesrečenih golov, oni so zadevali nemogoče strele. Naši vratarji niso imeli dneva, obramba ni imela dneva. Ko se enkrat obrne, se je težko vrniti. Ni pa bila tragedija, to je tekma za pozabo.
 

Kako je bilo zvečer? Bila sta dva slavljenca, vaš zdravnik Djurić in generalni sekretar rokometne zveze Cvijič. Je bilo bolj žalostno vse skupaj?

Ni bilo na ravni, ki bi si jo Sašo in Goran zaslužila, tj. da bi normalno nazdravili s pivom. Jaz sem poskusil dvigniti vzdušje in malce nasmejati družbo.
 

Je uspelo?

Je. Razbili smo turobnost. Fantom sem že na avtobusu povedal, kar sem imel resnega za povedati. Bil sem potrt. že v slačilnici sem imel glavo spuščeno pod masažno mizo. Na avtobusu sem rekel sam sebi, kar je, je. Dvignimo glave, v hotel moramo priti pokončni, ne pa, kot da smo umrli. Še smo tu, še smo živi.


 

Je še kdo nagovoril ekipo ob vrnitvi?

Kapetan Jure Dolenec je tudi imel govor.
 

Pa selektor Ljubomir Vranješ?

On nas je nagovoril v garderobi. Bil je pozitiven.


 

Portugalci radi igrajo 7 na 6 brez vratarja, takšen sistem bi vam moral ustrezati, mar ne?

To imajo zelo dobro naštudirano. Bolj ali manj so vsi igralci Porta in so uigrani. Vendar je to rizična igra. Švica nas je hotela presenetiti, a je Blaž Janc ukradel dve žogi in je bilo konec tekme. Ta napad ti lahko da ogromno, lahko pa ti tudi uniči tekmo. Kar naj se igrajo z ognjem.