Nik Tominec bi težko rekel, za koga bo navijal oče

Konec je 14-letnega čakanja na nov nastop na evropskem prvenstvu za Švico, ki ji je šla na roko razširitev turnirja na 24 reprezentanc. A je ne gre vzeti zlahka. V kvalifikacijah je bila boljša od Srbije, v Göteborgu je na kolena spravila Poljsko. Slovenija bi vseeno morala biti prevelik zalogaj.

Švicarji so se navdušili nad rokometom, v Göteborgu jih glasno spodbuja več kot 500 navijačev. Ti so po uvodnem visokem porazu proti Švedski za 13 golov prišli na svoj račun, ko je Švica premagala Poljsko, blestela sta Andy Schmid s 15 goli in vratar Nikola Portner z 11 obrambami. Slednji je zanikal, da so Švicarji dobili, po kar so prišli: prvo zmago na EP po januarju 2004 v Velenju proti Ukrajini. Še imajo ambicije ...



»Mislim, da imamo pravico biti ambiciozni in sanjati. Vedeli smo, da je naša priložnost na tekmah s Poljsko in Slovenijo. Poljake smo premagali in ostajamo v igri. Ni nam šlo na roko, da je Slovenija premagala Švedsko. Vseeno se na vdajamo vnaprej. Slovenija je favorit, ima sijajne posameznike, odličnega trenerja. Težko bo, a če še enkrat pokažemo ta ekipni duh, lahko morda tudi presenetimo,« puške v koruzo ni vrgel sin legendarnega Zlatka Portnerja iz šampionske Metaloplastile v zgodnjih 80. letih.
 

Zveza najela letalo

Član Montpelliera je bil ponosen na podporo navijačev iz dežele brez velike rokometne tradicije. »Ker smo se po dolgih 14 prvenstvih uvrstili na veliko tekmovanje, je naša zveza organizirala celo letalski prevoz. Navijači so zares fantastični. Tukaj so z nami, družimo se, imamo njihovo podporo, lepo se imamo.«



Schmid, za mnoge eden najboljših srednjih zunanjih igralcev na svetu, se ni zmenil za slovenske novinarje in je brez besede odkorakal mimo njih, čisto drugačen značaj ima njegov prijatelj Nik Tominec, slovenske gore list. Mati je Hrvatica in je že igral za Hrvaško, zdaj je v rdečem dresu alpske dežele.

»Samo Andy je med nami že igral na euru, na prvi tekmi proti Švedski smo bili zato še precej pod vtisom dvorane, smo pa proti Poljski pokazali, da znamo igrati dober rokomet. Težko mi je priznati, ker sem tudi Slovenec, da sem navijal za Švedsko. Ni se izšlo. Zdaj je pred nami skoraj misija nemogoče, ampak naj bo, kar bo. Imeli bomo bolj glasno podporo s tribun, zato nam bo malce lažje, krča ni več. V tekmo gremo samozavestni, nimamo česa izgubiti, Slovenija je favorit, a tudi mi imamo nekaj adutov, v prvi vrsti Schmida. Veliko moramo teči, če se ne bomo pravočasno vračali v obrambo, se nam slabo piše,« se pasti zaveda desnokrilni igralec, sin nekdanjega slovenskega selektorja Matjaža Tominca, ki je z ženo, Nikovo mamo, prišel iz Luzerna v Göteborg.





Za koga pa bo navijal oče Matjaž? »Zdaj pa ste me dobili, zares težko vprašanje. Morda bi morali vprašati njega. Mislim, da bo razdvojen. Je Slovenec in seveda navija za svojo domovino, ampak jaz sem njegov sin in sem v ekipi Švice. Naj zmaga boljši, domnevam, da bi bil to njegov odgovor.«
 

Nimajo domotožja

Pa še besede selektorja Michaela Suterja: »Imamo močno ekipo, tudi proti Švedski smo imeli svoje trenutke, proti Poljski pa smo bili odlični. Za nas je vsaka tekma težka, Slovenija ima veliko igralcev iz lige prvakov. Ampak mi smo Švica, veseli smo, da smo tukaj in nimamo domotožja. Na tej tekmi bomo pustili srce.«