Šestindvajseta sezona v rokometni ligi prvakov je tudi deseta, ki se bo končala z zaključnim turnirjem četverice v Lanxess Areni v Kölnu. Tam še nihče ni ubranil naslova in malo je verjetno, da bo to uspelo Montpellieru, ki se je na F4 uvrstil iz spodnjega doma ter potem drugič stopil na rokometni Mont Blanc. Na njem je bilo leta 2004 tudi Celje Pivovarna Laško, ki ima skromnejše cilje, uspeh bi bil že, če bi se po štirih letih prebilo v osmino finala. Ena ključnih tekem bo že prva, ki bo jutri ob 17. uri, ko bo v dvorani Zlatorog gostoval danski Skjern.

Kiel (2012), Hamburg (2013), Flensburg (2014), Barcelona (2015), Kielce (2016), Vardar (2017) in Montpellier (2018) je zadnjih sedem evropskih prvakov, zlasti slednji trije so bili presenetljivi. Zanimivo, finančna velikana Paris SG in Veszprem še nimata najbolj cenjene lovorike. Parižani so bili na F4 trikrat, Madžari kar štirikrat in vselej jim je spodletelo.

PSG in Veszprem še brez lovorike, Kiel brez LP

Tudi tokrat sta omenjena kluba glavna favorita, PSG ima na stavnicah količnik 2,25, Veszprem 6, ob njiju še Barcelona (6,5), Rhein-Neckar (11), Montpellier, Pick Szeged (po 12) in Kielce (13), ki so se sicer znašle v finančnih težavah. Med udeleženci bi zaman iskali Kiel, trikratnega prvaka, ki je zašel v krizo in bo zunaj elite prvič od sezone 2003/04, ko je največji uspeh doseglo Celje. To je v LP manjkalo le enkrat, v sezoni 2011/12, od takrat še dvakrat zaigralo v osmini finala, v zadnjih štirih sezonah pa vselej zgodbo končalo po skupinskem delu.



Zdaj je odločeno premagati urok izločilnih bojev, ekipa trenerja Branka Tamšeta je mlada, a dovolj kakovostna, skupina ugodnejša kot v preteklih letih. Že prvi tekmec, danski Skjern, sodi v krog tistih, za katere v Zlatorogu menijo, da bi lahko bili na koncu za njimi, poleg njega še Zagreb, Motor Zaporožje. Nantes, Pick Szeged, Flensburg in PSG so na papirju močnejši, vendar bi se tudi njim dalo odščipniti točko ali dve. Seveda pa bodo tiste, osvojene proti neposrednim tekmecem, štele dvojno in zato je že premiera v novo sezono tako pomembna.

Skjern je lani igral v spodnjem domu lige prvakov in bil v skupini z Gorenjem. V Rdeči dvorani je klonil, toda Velenjčane razbil v zadnjem kolu za 15 golov in se uvrstil v t. i. play-off za osmino finala, v katerem je bil boljši od Motorja iz Zaporožja, pravo senzacijo pa je uprizoril v osmini finala, ko je izločil veliki Veszprem. V četrtfinalu pa je moral priznati premoč Nantesu. V moštvu sta najbolj znana Anders Eggert in Bjarte Myrhol, oba stara 36 let, iz Flensburga je prišel 35-letni nekdanji danski reprezentant Thomas Mogensen in tudi slovenski reprezentant Jan Grebenc.
 

V Zlatorogu se tudi letos obeta sijajno navijaško vzdušje. FOTO: Blaž Samec

Slovencev kot Hrvatov

Če Skjern stavi na izkušnje, je celjski adut mladostni polet. Celje, ki so ga poleti zapustili tudi reprezentanti Borut Mačkovšek, Žiga Mlakar, Urban Lesjak in Matic Suhadolnik, ima za Metalurgom drugo najmlajšo ekipo v LP s povprečno starostjo igralcev komaj 21,94 leta (Skjern 26,51). Težko je reči, kaj lahko od njega pričakujemo. Izgubljeni superpokal proti Krki je pustil odprtih mnogo vprašanj in tudi sredina zmaga z Loko jih ni odpravila. Vmes se je zgodil odhod Daniela Dušebajeva nazaj v Kielce. Pivovarji so v prejšnjih sezonah ključne tekme, kakršna bo jutri, praviloma izgubljali (Zagreb, Kristianstad, Meškov) in občasno premagovali favorite, kar je bilo premalo.



Slovenija je sicer postala resnična rokometna velesila in ena največjih izvoznic talentov. S Hrvaško si deli visoko četrto mesto po številu igralcev v LP, sosednji državi jih imata kar po 45. Za primerjavo, Nemcev je 25, Srbov 20, Madžarov, ki imajo v ligi dva kluba, 22, Največ je Francozov v treh klubih, 65. Ob tem velja omeniti, da znanih slovenskih igralcev, kot so Miha Zarabec, Marko Bezjak, Urban Lesjak, Luka Žvižej, Primož Prošt, Nejc Cehte, Darko Cingesar in še nekateri drugi, letos ne bo med elito.