Po Heglovo: teza, antiteza, sinteza – Tokio

Slovenci danes popoldne v Göteborg, kjer bodo v petek začeli lov na olimpijske kvalifikacije. Aduti kakovost, izkušnje, energija; slabost kratek čas za priprave.

Objavljeno
08. januar 2020 08.00
Posodobljeno
09. januar 2020 00.42
Ljubljana - Pod selektorjem Borisom Deničem je Slovenija igrala všečen, hiter, napadalen rokomet, a ji je vedno malo zmanjkalo za najvišje cilje. Veselin Vujović je lepoto v igri žrtvoval za fanatično borbenost v obrambi in Slovenija je prišla do brona in olimpijskega nastopa. V skladu s Heglovo dialektiko bi lahko Slovenija pod Ljubomirjem Vranješem združila dobre stvari in naredila nekaj zares velikega. Morda že na evropskem prvenstvu, ki ga bo začela v petek proti Poljski.

Po razsulu, ki ga je zapustil neprilagojeni Zvonimir Serdarušić, je bil Denič teza, Vujović antiteza, Vranješ naj bi bil sinteza, ki bi kakovostno reprezentanco dokončno postavila ob bok največjim. Za to nalogo mu je RZS namenila štiri leta. To je veliko, ampak po drugi strani je imel Šved zelo malo časa za pripravo na euro v svoji domovini, natančneje osem delovnih dni, med katerimi so Slovenci odigrali prijateljski tekmi proti Severni Makedoniji in Črni gori.

Slovenci bodo v petek ob 18.15 odigrali prvo tekmo EP proti Poljski.

Kar 11 reprezentantov od 18 je že osvojilo bron na SP 2017.

Ljubomir Vranješ je imel zgolj osem delovnih dni za pripravo.


Ti sta bili več kot spodbudni, potrdili sta, da je v reprezentanci zavel svež veter in prinesel novo energijo, ki je pod Vujovićem izpuhtela. Igralci, vajeni sodobnih pristopov v svojih klubih, so navdušeni nad Vranješem, ki jim izkazuje veliko mero spoštovanja, obenem pa od njih veliko zahteva.

image
Zadnji trening rokometne reprezentance v Sloveniji je bil zelo zahteven. FOTO: Tadej Regent


Vprašanje pa je, kaj lahko stori v tako kratkem časovnem okviru v taktičnem smislu. Za primerjavo, Vujović je na svojem prvem velikem tekmovanju s Slovenijo, EP 2016 na Poljskem, zasedel 14. mesto, kar je bilo najslabše doslej, pa je imel pol leta časa. Sadovi njegovega dela so se pokazali pozneje, najprej na olimpijskih kvalifikacijah v Malmöju, potem na OI v Riu in naposled na SP 2017, ko je osvojil 3. mesto.
 

Najmočnejša reprezentanca doslej?


Vranješ je hitro spoznal, da njegovo delo ne bo tako enostavno, kot je mislil sprva, ko je razlagal, da se bo že pred novim letom osredotočil zgolj na 16 igralcev. Drugega januarja jih je v Zreče prišlo 20 in v Göteborg jih bo šlo 18. Danes popoldne bo na letalo (Zagreb–München–Göteborg) odpeljal reprezentanco, za katero nekateri pravijo, da je celo najmočnejša doslej, čeprav za takšno velja tista z EP 2006, ko so bili v njej med drugimi Rutenka, Zorman, Pajovič, Vugrinec ...

Drži, da Slovenija še nikdar ni imela toliko igralcev v močnih tujih klubih. Tudi izkušnje so na njeni strani. Med 18 potniki jih je kar 11 pred tremi leti osvojilo bronasto kolajno v Parizu: Blagotinšek, Henigman, Marguč, Kavtičnik, Janc, Dolenec, Cingesar, Kodrin, Zarabec, Mačkovšek in Kastelic. Peterica je že igrala na F4 lige prvakov v Kölnu (Blagotinšek, Marguč, Kavtičnik, Dolenec, Mačkovšek).

Tudi poškodbe so za zdaj prizanesle reprezentanci. Če bi bili vsi slovenski igralci zdravi in pripravljeni nastopati za izbrano vrsto, bi Vranješ gotovo s seboj vzel zgolj Mateja Gabra, tudi brata Skube in Marko Bezjak bi težko prišli zraven. Tako bo imel selektor sladke skrbi, katerih 16 mož uporabiti za posamezno tekmo.
 

Zmanjšan pritisk


Ima še eno veliko prednost, saj ne bo imel hudega pritiska. Če bi Vujović ostal, bi nad njim visel Damoklejev meč. Če ne bi ujel olimpijskih kvalifikacij, bi bil bivši. Te zdaj niso nujen pogoj, bile pa bi zelo zaželene, še posebej za igralce, ki imajo verjetno zadnjo priložnost (še enkrat) nastopiti na OI, kot sta Kavtičnik in Dolenec in morda še kdo. Pariz 2024 je vendarle daleč.

image
Ljubomir Vranješ stopnjuje pripravljenost. FOTO: Tadej Regent


Kaj bo sploh potrebno za izpolnitev osnovnega cilja? Verjetno bi bilo dovolj sedmo mesto, morda tudi osmo ali celo deveto, a po drugi strani tudi četrto ne jamči udeležbe na enem od treh aprilskih turnirjev. Evropski prvak bo šel neposredno v Tokio, kvalifikacije pa so si na lanskem SP zagotovile Danska, Norveška, Francija, Nemčija, Švedska, Hrvaška in Španija. Slovenija bo morala biti vsaj druga najboljša med vsemi ostalimi. Glavne tekmice naj bi bile Madžarska, Rusija, Islandija, S. Makedonija, Češka, Srbija, tudi vse boljša Portugalska ...
 

V Malmöju čakajo velesile


Če ima Slovenija relativno lahko predtekmovalno skupino F, v kateri Poljska in Švica ne bi smeli mešati štren Sloveniji in Švedski (njuna nedeljska tekma bo zelo pomembna za točke v nadaljevanju), pa se ji v drugem delu v Malmöju, kjer si je nazadnje zagotovila OI v Riu, obeta trpljenje proti rednim osvajalcem odličij, Franciji, Danski in Norveški, ter najboljšim iz skupine pretendentov na OI. Četrto mesto v skupini II bi bilo verjetno dovolj, a za to bo Slovenija morala biti boljša od enega od težkokategornikov.

Nova energija obeta veliko, a lahko tudi hitro izpuhti, zato bodo morali Slovenci skozi turnir ostati zbrani in enotni tudi v slabih trenutkih. To krasi velike.

image
Slovenci se selijo iz Zreč v Göteborg. FOTO: Tadej Regent