Poljaki daleč od nekdanje slave, a še vedno nevarni

Sijajni rod Bogdana Wente se je poslovil, nasledniki se še lovijo. Glavna moč na črti in v vratih.

Objavljeno
10. januar 2020 09.00
Posodobljeno
10. januar 2020 09.00
Kamil Syprzak je igral za Poljsko, ki je v Riu 2016 izgubila proti Sloveniji, a prišla do 4. mesta. FOTO: Reuters
Göteborg - Kje so časi, ko so bili poljski rokometaši pod vodstvom legendarnega Bogdana Wenta strah in trepet tekmecev? Niti niso tako daleč, čeprav se ob zdajšnjem pogledu na poljsko reprezentanco zdi drugače. Poljaki sodijo med avtsajderje evropskega prvenstva in vse razen prepričljivega poraza proti Sloveniji bi bilo presenečenje.

Še pred leti je vsak ljubitelj rokometa znal sredi noči našteti udarno sedmerko Poljakov. Slawomir Szmal, Karol Bielecki, Michal Jurecki, Grzegorz Tkaczyk, brata Krzysztof in Marcin Lijewski ter Mariusz Jurasik so bili poljski junaki, kot so sedaj smučarski skakalci, ko so v letih 2007 in 2009 osvojili srebro in bron na svetovnem prvenstvu ter bili četrti na EP 2010.

Poljaki imajo pet kolajn z velikih tekmovanj, Slovenci dve.

Najuspešnejši je bil rod Bogdana Wente, ki se je poslovil.

Najbolj znano ime je 207 cm visoki Kamil Syprzak iz PSG.


Ko so člani zlate generacije začeli počasi odpadati, je Poljska še osvojila bron na SP 2015 v Katarju in bila 4. na OI v Riu, a sledil je hud padec in zdaj tudi na Poljskem samo zamahnejo ob pogledu na prvo postavo, v kateri sta širši javnosti znana le orjak iz PSG Kamil Syprzak (207 cm, 112 kg) in Piotr Chrapkowski (202 cm), ki pa v Magdeburgu opravlja zgolj še obrambne naloge. Ostali z redkimi izjemami prihajajo iz poljske lige, v kateri sta razred zase Kielce in Wisla Plock, ki pa stavita predvsem na tujce.

Poljake, ki se lahko iz prejšnjih časov pohvalijo še z dvema kolajnama (brona na OI 1976 in SP 1982), od februarja lani vodi malo znani Patryk Rombel, ki se nazadnje ni izkazal pri Motorju iz Zaporožja. Odstavitev Piotra Przybeckega je bila nepričakovana in za mnoge poznavalce napačna.
 

Hišica iz kart


»Poljska je v globoki krizi, vse se nam je sesulo kot hišica iz kart,« je razočaran poljski novinar Marcin Gorczynski. »V zlatih časih se je premalo vlagalo v razvoj igralcev in nastala je ogromna luknja. Imamo nadarjene fante, vendar potrebujejo čas, denimo 18-letni Michal Olejniczak, pred katerim je lepa prihodnost, Szymon Sicko in Dawid Dawydzik. Za nameček se je poškodoval Tomasz Gebala in nimamo pravega strelca. Antoni Langowski je soliden, ampak samo za poljsko ligo. Najšibkejša točka je vsekakor srednji zunanji. Adrian Kondratiuk in Maciej Pilitowski sta predvidljiva. Rombel je stavil na Michala Daszeka, vendar se je ravno vrnil po poškodbi in ga ni zraven, prav tako ni dovolj hitro okreval Pawel Paczkowski iz Veszprema. Rafal Przybylski in Michal Szyba (nekdanji član Gorenja; op. p.) nista v formi, na desnem zunanjem položaju je še najboljši Maciej Majdzinski iz Bergischer HC, ki pa je zaradi operacije kolena izgubil vso prejšnjo sezono,« je težave belo-rdeče reprezentance osvetlil Gorczynski in menil, da je glavna poljska moč v desnem krilu Arkadiuszu Morytu (Kielce), krožnih napadalcih Syprzaku in Macieju Gebali (Leipzig) ter vratarjih Mateuszu Korneckemu (Kielce) in Adamu Morawskemu (Wisla).

Večino igralcev pozna Blaž Janc. Naš adut iz Kielc, ki se bo po sezoni preselil v Barcelono, se ne zanaša na poljske težave. »Poljaki so imeli zlato generacijo in štejem si v čast, da sem igral proti večini teh igralcev. Prišlo je do pomladitve, ampak še vedno gre za dobro ekipo, kar se je pokazalo tudi na pripravljalnih tekmah. Danes ni več ekip, ki bi jih vnaprej odpisali, še posebej ne v Evropi. Če ne bomo stoodstotni, bomo imeli težave,« svari Janc, ki je premagal težave z ramo in bo na razpolago selektorju Ljubomirju Vranješu.