SEHA po novem tudi s Slovenci

Ljubljana – Samo še čudež lahko prepreči vstop Celja Pivovarne Laško in Gorenja v ligo SEHA že s prihodnjo sezono in spet se obetajo spremembe v slovenski ligi. Najboljša kluba sta zadovoljna s pogoji Zagreba in danes naj bi tudi uradno stekel postopek, v katerem morata zeleno luč prižgati še združenje prvoligašev in zatem najvišji organ – skupščina RZS.

»Kako naj vam čim bolj diplomatsko odgovorim na vprašanje, kako blizu so slovenski klubi vstopu v ligo SEHA?« je klic iz Ljubljane presenetil Sinišo Ostoića, direktorja SEHA – Gazprom League: »Žogica je na strani Slovencev, jaz lahko rečem, da sem zelo optimističen.«

SEHA z Velenjčani in Celjani komunicira prek Rokometne zveze Slovenije in generalni sekretar RZS Goran Cvijič ni bil nič manj diplomatski od zagrebškega kolega. »Pogajanja še potekajo, Gorenje in Celje pa morata povedati, ali sta za ali ne,« je dejal Cvijič in ob vprašanju, ali so pogoji SEHA zdaj boljši kot pred dvema letoma, ko so se Slovenci tik pred zdajci umaknili, prikimal: »Neprimerno boljši.«

Pogovori ob robu januarskega EP v Krakovu in potem v Zagrebu med gostovanjem Celja v ligi prvakov so obrodili sadove. Današnja seja predsedstva RZS ima precej suhoparen dnevni red, a pod točko razno naj bi predstavnika Celja (Gregor Planteu) in Gorenja (Matej Avanzo) člane obvestila o nameri in jih pozvala k sprožitvi postopkov za prestop v ligo, ki zaradi velikega trga mika njune sponzorje.

RZS je sicer že članica SEHA, sprejeli so jo pred dvema letoma med sklepnim turnirjem v Novem Sadu. Vendar potem se je zalomilo s slovenskimi klubi, saj naj bi SEHA od njih neuradno zahtevala po 150.000 evrov kotizacije na sezono. Ta neuspešna poroka je bila tudi kriva za nastanek 14-članske slovenske lige, ki jo po mnenju večine neprimerna za naš prostor. Če bosta Gorenje in Celje šla v SEHA, bo verjetno 1. SRL spet štela 12 klubov v rednem delu, zato bi zatem morali sprejeti odločitev o sistemu končnice, v katero bi se favorita vključila spomladi. Če bi morala hkrati odigrati vse tekme DP, bi bil vsekakor zanju prehud zalogaj.

»Z naše strani vse poteka v pravi smeri in upam, da bodo Slovenci končno postali del naše rokometne družine, kar bi bilo koristno za vse. Treba pa je počakati, da se kolesja v Ljubljani zasučejo,« je dejal Ostoić, ki nima nobenih skrbi glede prihodnosti regionalne lige, v kateri je ta čas 10 klubov iz Hrvaške, Makedonije, Srbije, Madžarske, Slovaške in Belorusije. Četudi dela na južnem toku plinovoda stojijo, naj bi bil ruski Gazprom še naprej čvrst partner, pa tudi Veszprem naj bi si premislil glede izstopa iz lige: »Kar pridite na F4 v Varaždin, tam boste izvedeli vse in se lahko prepričali, kako resni smo. Govora bo o prihodnosti lige in jaz lahko samo namignem, da sem zelo zadovoljen,« je bil pred sklepnim dejanjem, ki bo od 1. do 3. aprila v Varaždinu (polfinalna para sta Meškov Brest – Veszprem in Zagreb – Vardar) še naprej skrivnosten Ostoić.