
Naročite se

Spremembe so v zadnjih letih redka stalnica v rokometnem klubu Krim, pred katerim je že 31. zaporedna sezona igranja v EHF ligi prvakinj. Po zadnjem razočaranju se je odločil narediti korak nazaj, znižal proračun, pomladil ekipo, zamenjal strokovni štab in celo ime, odslej se imenuje RK OTP Group Mercator. Ena od igralk, ki so ostale, je francoska reprezentantka Tamara Horaček, prva zvezdnica ekipe, ki bo kot ena od treh kapetank imela veliko odgovornost zlasti na igrišču. Ne nazadnje je svetovna prvakinja (2023) in dvakrat srebrna na OI.
To je velika čast. Ponosna sem. Krim je že dolgo povezan z našo družino. Po prejšnji sezoni, ko sem bila poškodovana, čutim odgovornost, da dam nekaj več. Da imam še vlogo kapetanke, je lepa gesta tako od kluba kot od trenerja.

Mama kot mama, vesela je. Ne toliko zato, ker je bivša rokometašica, ponosna je na svojo hčer. Želi mi vse najboljše, še najbolj, da ostanem živa in zdrava.
Vse je v redu, koleno je dobro zdržalo. Vrnila sem se.

Ne vem, kaj je šlo narobe v prejšnji sezoni. Res, bil je nekakšen »dream team«, ampak pogosto se zgodi, da ta ne upraviči pričakovanj. Imeli smo velika cilje, vsi smo prišli zato, da končno naredimo ta korak na F4. Toda ni se izšlo. Iz vsake izkušnje se je mogoče nekaj naučiti. Nekaj stvari je bilo slabih, precej pa tudi dobrih. Gledati moramo pozitivno in vsaka igralka mora odigrati svojo vlogo z 200 odstotki. Samo tako lahko nekaj naredimo.
Tega ne morem vedeti, ker še nismo začele sezone in smo šele sredi priprav. Res smo izgubile vse tri pripravljalne tekme, vendar smo se strinjali, da je energija prava in da lahko z njo veliko naredimo. Nočemo govoriti o visokih ciljih, gremo korak za korakom, iz treninga v trening, iz tekme v tekmo.

Klub je izbral novo pot, na kateri je mogoče graditi. Včasih moraš pasti v življenju, da se lahko spet pobereš. Če se bomo pobrali po zadnjem padcu, bo pokazala prihodnost.
Vsak trener ima nekaj svojega, prednosti in slabosti. Žiga uživa v rokometu in ima veliko mladostne energije, kar mi všeč. Bomo videli, kaj bo, ampak doslej, kar je pokazal, je zelo spodbudno. Sploh ni pod stresom, naj tako nadaljuje.
Imeli smo žogo od prvega dne. Veliko smo tudi tekli. No, morali bi še malo več teči, če se mene vpraša. A veliko je novih igralk in moramo se najprej dobro spoznati, vzpostaviti sistem in ga izpopolniti. Zadovoljna sem.
Moja ambicija je, da zasedemo vsaj šesto mesto v skupini in pridemo v končnico. Seveda skupina ni lahka, to je liga prvakinj, v kateri želimo biti. Rokomet je šport, igra, v kateri nikdar ne veš, kako se bo razpletlo. Sem pozitivna, mislim, da gradimo dobro ekipo.

Za zdaj ne morem reči nič. Srečna sem, ker je koleno v redu in komaj čakam sezono. Ta se še ni začela in ne morem reči, ali bom tukaj tudi čez eno leto. Ne razmišljam o tem, vse ob svojem času.
Zelo dobro se počutim. Lepo mi je na igrišču in zunaj njega. Nič ne bi imela proti, če ostanem dlje. Bomo videli.
Komentarji