Tamšetov ropot zatresel Zlatorog

Celje – Kljub razumljivi grenkobi, ki so jo v Zlatorogu občutili v velenjskem taboru, je prevladala splošna ugotovitev, da je bil derbi med Celjem in Gorenjem prava rokometna poslastica. Dober obisk, lepe akcije, veliko golov, zasuki v vodstvu in dramatična končnica z domačo zmago so bili najboljša reklama za 1. SRL.

Med običajnimi gledalci s plačano vstopnico je bila tudi trojica, ki bi jo sicer pričakovali na VIP-tribuni: direktor Gorenja Tomaž Juršič, bivši direktor Celja Roman Pungartnik ter selektor reprezentance in novi mož na klopi Maribora Boris Denič. Prvi je bil lahko zadovoljen, ker so njegovi fantje po štirih mesecih stopicanja na mestu na prvi resni tekmi pokazali, da niso pozabili igrati vrhunskega rokometa in da so ponovno vzpostavili že precej načeto enotnost v garderobi. Odleglo mu je tudi, ker se je izkazala tudi glavna okrepitev, Poljak Michal Szyba, pravzaprav edini razpoloženi klasični »bek« na tekmi. Gorenje je prikazalo hiter in domiseln rokomet in če bi mu pri 21:16 uspelo izkoristiti nov napad, bi jo morda odneslo z zmago. To je dober obet pred pomembnim nedeljskim gostovanjem pri Permskih medvedih, na katerem si lahko »ose« že zagotovijo lepo evropsko sezono v pokalu EHF.

Pungartnik sicer še ni povsem prebolel nepričakovane izgube službe na Opekarniški cesti 15, vendar se je lahko tudi iz drugega zornega kota prepričal, da je vse do zadnjega dobro kadroval in trenerju Branku Tamšetu sestavil konkurenčno zasedbo z velikim potencialom. Denič pa je po zgodnejšem treningu v Taboru na obisk v Knežje mesto pripeljal vijoličaste rokometaše in ti so se lahko na lastne oči prepričali o tem, da jih čaka še veliko trdega dela in znojenja, če želijo spomladi pomešati štrene favoritom v boju za naslov prvaka.

Po razburljivi tekmi se je šef laške pivovarne Dušan Zorko spustil do igrišča in čestital domačim fantom za sladko zmago, novi celjski direktor Gregor Planteu pa si je mel roke, saj je bila le-ta najlepše vabilo navijačem na nedeljski dvoboj z Rhein-Neckarjem in Zlatorog bo takrat gotovo še precej bolj poln.

Tamše je vesel, ker so njegovi rokometaši pokazali drugačen obraz kot v ligi prvakov in izgubljeno tekmo spremenili v zmago. Navdušen je nad junakom Miho Zarabcem, ki je dobil interni dvoboj z zelo solidnim Stašem Skubetom, zadovoljen pa tudi s predstavo krilnih igralcev (Žvižej, Janc) in krožnih napadalcev (Poteko, Blagotinšek). Rezerve za boj z Levi iz Mannheima so v vseh, ki še niso bili omenjeni. Nedvomno se skrivajo v vratarjih (Skok in Lesjak), še bolj zunanjih igralcih, ki so na derbiju zmogli vsega štiri gole – Ivan Slišković, Rok Žuran, Šime Ivić in David Razgor po enega, David Miklavčič je vpisal ničlo, Michal Kasal ni stopil na parket. V nedeljo bo moral imeti Zarabec bistveno več pomoči na levi in desni strani, če želi Celje vpisati pomembno zmago, ki bi mu povečala možnosti za preboj v osmino finala.

O čem so govorili med odmorom v celjski slačilnici, bo ostalo za štirimi zidovi, a očitno je bilo, da je Celje v drugi polčas vstopilo precej bolj odločno. »Malce sem 'zaropotal' in vesel sem, da se je prijelo. Gorenje je res hrepenelo po zmagi in bilo hkrati sproščeno, mi pa smo bili v nekakšnem krču, ki ga še danes ne razumem. Najbolj pomembno je, da smo verjeli v preobrat in ga centimeter za centimetrom tudi uresničili. Rokomet pač ni košarka, v kateri nanizaš nekaj trojk in si zraven. Ko smo dosegli tri zaporedne gole, smo na obrazih tekmecev opazili določen strah in ga izkoristili, čeprav je res, da bi se lahko razpletlo drugače, celo z našim visokim porazom,« se športne sreče ni branil Tamše, ki si obeta, da se bodo v nedeljo razigrali še zunanji igralci: »Gorenje je igralo agresivno obrambo, našim 'bekom' pa manjka samozavesti za strele z devetih metrov. Skozi trening bodo morali dvigovati formo, toda časa je malo, saj nas v manj kot 30 dneh čaka kar 10 tekem. Delali bomo na malenkostnih popravkih, v ospredju pa bosta čim boljša priprava in regeneracija.«