V Stožicah zlitje dobre kemije iz Ria in Pariza

Ljubljana – Med 15 slovenskimi rokometaši, ki so konec tedna nastopili na prvih tekmah osmine finala lige prvakov, je največji pečat pustil Jure Dolenec, čigar Montpellier je s 33:28 premagal Kielce. Škofjeločan je evropskim prvakom nasul osem golov, kar je dobra novica tudi za selektorja Veselina Vujovića pred bližajočim se nemškim izzivom.

Montpellier je bil edini, ki je zmagal doma, saj so si vsi ostali nosilci – PSG, Rhein-Neckar, Flensburg, Veszprem in Szeged – priigrali prednost pred povratnimi tekmami. Kazalo je že, da bodo tudi Poljaki rutinsko opravili delo, saj so v drugem polčasu vodili za tri gole, a potem se je začela zgodba obračati. Francozi, ki so se v izločilne boje prebili iz t. i. spodnjega doma, so izkoristili obrambe Nikole Portnerja, malo pred koncem po osmem Dolenčevem golu vodili že za šest golov in na koncu zmagali za pet.

»Pod vsakršno zmago bi se podpisal. Pet golov je lahko veliko, lahko pa tudi ne, saj vemo, kako so Kielce osvojile naslov. Vloga favorita ni preskočila strani, daleč je še četrtfinale,« se Dolenec zaveda, kaj njegovo ekipo čaka v nedeljo v dvorani Legionow. Njegova forma vliva optimizem. Najprej je s 14 goli proti Aixu odprl vrata polfinala francoskega pokala, potem jih je prispeval devet k zmagi na derbiju domače lige proti Toulousu, zdaj še osem.

Tekma ni bila v Areni Montpellier, temveč v dvorani Rene Bougnol, ki sprejme le dobrih 3000 ljudi. Vseeno je bilo vzdušje zelo dobro. »Osebno raje igram v tej manjši dvorani, ki ima več tradicije in duše. Navijači so bili seveda navdušeni, saj smo premagali evropske prvake. Tudi ljudje v klubu so bili polni pohval, toda v slačilnici ni bilo evforije, imamo dovolj izkušenih igralcev in vemo, da delo še zdaleč ni opravljeno,« ostaja previden 28-letni levoroki strelec, ki je imel v ekipi tudi rojaka Miho Žvižeja, Vid Kavtičnik pa še okreva po operaciji kolena. Po tekmi so se družili z rojakoma iz vrst tekmecev, Deanom Bombačem (izkazal se je z izjemnim golom) in Urošem Zormanom: »Malce sta že bila razočarana, a o rokometu se niti nismo kaj dosti pogovarjali. Veliko je drugih tem.«

So se pa dotaknili reprezentance, ki jo čez dober mesec čakata izziva proti Nemčiji, prvi bo v Stožicah 2. maja, Bombača in Zormana pa ni bilo nazadnje v Franciji, kjer je Slovenija osvojila bron … »Nisem selektor, ampak pričakujem, da bosta tokrat oba zraven. Lepo bi bilo prvič premagati Nemce, saj bi nam to praktično zagotovilo EP. Verjamem, da bodo Stožice polne. Navijači so bili z nami v srcih, ko smo igrali na OI in SP, zdaj nas bodo imeli priložnost bodriti doma. Prav bi bilo, da se vsa ta dobra kemija iz Ria in Pariza prenese tudi na domačo tekmo,« tedne do vrnitve v domovino odšteva Dolenec, ki po štirih sezonah zapušča jug Francije, saj ga poleti čaka sanjski prestop v Barcelono. »Z družino smo že v procesu selitve, veliko reči je treba urediti pred poletjem. Kar se tiče rokometa, pa sem z glavo še vedno 100-odstotno pri Montpellieru,« ostaja osredotočen Škofjeločan, ki ne bi imel ničesar proti, če bi se še pred selitvijo srečal z novimi delodajalci: »Seveda. Če preskočimo Kielce, nas v četrtfinalu verjetno čaka Veszprem. To bi potem pomenilo, da bi prvič zaigral na F4 v Kölnu, kar bi bila češnja na torti moji francoski zgodbi.«