Vujović: Celje in Gorenje sta favorita, a ne več tako očitna

Velenje – Veselin Vujović je v Velenju dobil prvi resen vpogled v potencial koprske ekipe, ki jo je prevzel z začetkom meseca. Pred obrambnim zidom Gorenja se fantje z Obale niso najbolje znašli in so na pripravljalni tekmi izgubili z 21:27, toda karizmatični trener si s tem ni belil glave in verjame v uspešno sezono. Prostora za napredek je ogromno, pravi.

Tričlanske uprave Kopra še zdaleč ni zapustil zanesenjaški duh. Še okrepil se je, odkar ji je nepričakovano in s pomočjo koprskega župana v Bonifiko uspelo zvabiti slovenskega selektorja. Aljoša Bertok, Vianej Višnjevec in Simon Maučec, rešitelji koprskega rokometa po propadu Cimosa, so se skupaj pripeljali v Velenje in se na lastne oči prepričali, v kakšnem stanju je ta čas ekipa, ki je priprave začela šele s 1. avgustom, ko se je po nastopu na SP v Alžiriji pridružila peterica mladinskih reprezentantov (Dani Zugan, Grega Krečič, Aleks Vlah, Nejc Planinc, Tilen Sokolič).

Zasedba, ki je lani osvojila četrto mesto v 1. SRL, je doživela malo kadrovskih sprememb, zapustila sta jo le Jan Gorela (odhaja v francosko 2. ligo) in Rok Gašperšič (prednost je dal karieri policista). Vujovićeva edina okrepitev je visokorasli Janez Guček iz Dol TKI Hrastnik (22 let, 200 cm), ki se je takoj izkazal v obrambi, Vujović pa ga bo potreboval tudi na levem zunanjem položaju, kjer sta Aleks Vlah in Nino Grzentič. Igro bosta organizirala Žiga Smolnik in Marko Matijaševič, na desnem zunanjem položaju sta obetavna levičarja Krečič in Zugan, na desnem krilu je zanesljivi Adam Bratković. Kapetan ostaja Uroš Rapotec, izkušeni vratarski tandem tvorita Jure Vran in Blaž Vončina. Zdi se, da je še najšibkejša točka ekipe na črti, kjer se za prostor borijo Jaka Moljk, hrvaški mladinski reprezentant Rok Marić (vrnil se je s posoje v Umagu) in Dean Dolenc. Dominantni »pivot« bi se še kako prilegel, a za zdaj stvari ostajajo, kot so.

»Imamo, kar imamo, 14 igralcev in dva vratarja. Bog ne daj, da se nam kdo poškoduje, ker nimamo od kod vzeti. V nižjih selekcijah so sami drobni fantje. Lahko bi se ozirali po kakšnem bolj ali manj odsluženem igralcu, vendar ne bi imelo smisla. Klemen Cehte? Bil bi zlata vreden, vendar ima svojo ceno in ne verjamem, da si ga lahko privoščimo,« na vodilne ne namerava preveč pritiskati »Vuja«, ki si obeta, da bo Koper pripeljal tudi v skupinski del pokala EHF.

Za njegovo ekipo je test z Gorenjem prišel malce prehitro, a Vujović se je zanj dogovoril s starim znancem Željkom Babićem, da bi se takoj prepričal, kdo je iz kakšnega testa. »V Koper sem prišel z željo, da bi iz vseh teh mladinskih reprezentantov ustvaril tudi kakšnega članskega. Nimam pritiska. Na tekmi z Gorenjem se je videlo, da fantje še niso na tisti ravni, ki jo zahtevam v smislu čvrstosti, moči, odločnosti. Toda jaz sem nov trener tukaj in šele 12 dni smo v delovnem procesu, v tem času je težko narediti kaj otipljivega. Mislim, da imam dovolj materiala, opazil pa sem, da fantje še vlečejo nekatere travme od prej, veliko bolje igrajo doma kot na tujem ter na treningih kot na tekmah. Do konca priprav bomo skušali odpraviti te otroške bolezni in se dvigniti na dovolj visoko raven, da bomo v rednem delu prvenstva zanesljivo med najboljšo četverico, v končnici pa bomo skušali presenetiti. Celje in Gorenje sta favorita, ampak ne več tako očitna kot v prejšnjih letih,« se bo prvakom in podprvakom odločno po robu postavil Vujović, ki ima sicer možnost klub zapustiti predčasno, če bo dobil bolj mamljivo ponudbo.

V našem največjem obalnem mestu se sicer dobro počuti, iz Bonifike pa ima lepe spomine tudi iz reprezentančnih akcij, v njej je denimo lani dvakrat premagal Hrvaško in se nazadnje prek Portugalske prebil na EP … »Super mi je, stanujem v prelepem naselju Markovec, z ženo sva navdušena. Ljudje so super prijazni. Ustavljajo me in pozdravljajo. Neki dan sem šel na tržnico in sploh mi niso hoteli zaračunati za polni vreči jabolk in grozdja. Nimam besed.«