Vujović občasno ravnal prav, včasih pa bi moral delati drugače

Marko Šibila: »Ne bi se želel preveč vtikati v vsebino, o njej odloča selektor s svojim štabom, za kar odgovarja za rezultate. Selektorjeva legitimna pravica je, da izbere igralce, za katere misli, da lahko najbolje zastopajo Slovenijo. Generalno moram pohvaliti reprezentanco za nastop. Tudi selektor se je v zadnjih tekmah umiril, ampak njegovo nastopanje predvsem po tekmah, še posebej po tisti z Nemci, pa ni pozitivno vplivalo. Za človeka na njegovem položaju sodniške odločitve ne morejo biti presenečenje. Dobro ve, da se lahko zmotijo v napetih trenutkih. Na takšne stvari bi morali bolje pripraviti igralce. Selektor je tudi vzor, njegovo obnašanje lahko vpliva na marsikaj. Vem, da je pošten in fer, dejansko pa s takšnim obnašanjem ni bil zgled za nikogar, ne za javnost, ne za trenerje, ne za igralce. Strokovnosti mu nihče ni oporekal.«

Boštjan Ficko: »Na koncu je bil morda odločilen tudi faktor ukvarjanja s sodniki. Burni odzivi na sojenje so pustili določene posledice, zagotovo v očeh sodniške organizacije nismo bili najbolje zapisani. Selektorjeve reakcije in na sploh našega tabora bi lahko bile bolj umirjene in diplomatske. Kar zadeva selekcijo, mi je bila zelo všeč. Upoštevati je treba, da sta jo zoožili poškodbi Jureta Dolenca in Mateja Gabra, zaradi česar smo bili ob boljšo uvrstitev. Največje težave smo imeli v zaključkih in na zunanjih položajih. Žiga Mlakar je bil novinec, Blaž Janc in Vid Kavtičnik sta bolj za krpanje vrzeli na desnem zunanjem, Gaber pa bi bil predvsem za napad dodana vrednost. So pa mlajši zelo napredovali. Vujović je selekcioniral širino, višino, težo in za prihodnost ni bojazni. Poudarek je bil na visokih rokometaših, igramo pa hitro.«

Bojan Čotar: »Na sodniške napake smo se morali odzvati in pravilno je bilo, da smo opozorili nanje. Idealno bi bilo, da bi moštvo lahko ločili od vseh neprimernih dogodkov, toda to preprosto ni bilo mogoče. Igralci so bili obkroženi z mediji, tehnologija ne dopušča izolacije, posledično se na tako visoki ravni vse peripetije poznajo. Se pa strinjam, da bi lahko bilo vse drugače. Glede na vse težave je bil rezultatski izkupiček dober. Že v pripravah so nas ustavile poškodbe igralcev, zaradi česar se je spreminjal proces treningov. Manjkali so za nas zelo pomembni igralci. Vidno je bilo, da smo bili z na papirju boljšimi tekmeci boljši, s slabšimi pa še nimamo te kakovosti, da bi lahko zmagovali rutinsko. Proti vsem moramo biti maksimalno nabrušeni.«

Matjaž Tominec: »Menim, da je bila Slovenija zrela za kaj več, čeprav je bila oslabljena. Škoda je bila storjena v Zagrebu, kjer ni premagala Makedonije. Strinjam se, da sta nas oškodovala sodnika, ne zdi se mi pošteno, da je EHF določil Romuna, za katera se je vnaprej vedelo, da bosta naklonjena slogu tekmecev. Naši rokometaši in selektor Vujović pa so se z njima preveč obremenjevali. Točka proti Nemcem ni bila pričakovana, glede na videno bi si naši zaslužili obe. Če bi Slovenija v Varaždin prenesla tri ali celo štiri točke, bi bila gotovo v polfinalu. Škoda tudi za zadnji spodrsljaj s Čehi, ki imajo ozko zasedbo in so praktično brez rotacije. Slovenci, če bi bili pravi, bi jih morali zanesljivo dobiti s tekom in izkušnjami. Vujović? Težko ocenjujem njegovo delo. Nekatere stvari je storil prav, za nekatere pa mislim, da bi bile lahko boljše.«

Roman Pungartnik: »Slovenija lahko obžaluje le zadnjo tekmo, ki bi jo morala dobiti. Prej so se zgodile nekatere stvari, na katere nismo mogli vplivati: poškodbe, sodniki. Čudne stvari so se dogajale in žal so dobile takšne razsežnosti, da so vplivale tudi na reprezentanco. Če se ves narod zbudi, fantje pač ne morejo biti imuni. Na takšne stvari niso bili pripravljeni in v prihodnje bo treba najti način, kako zaščititi ekipo pred zunanjimi vplivi. To naj bo šola za naprej. Po mojem okusu bi na EP sodil Malus, ki je igralec prihodnosti, morda tudi Kodrin zaradi svojega pristopa. Vujovića imaš rad ali ga sovražiš, ampak vse, kar je storil, šel v vrata in se kregal s sodniki, je delal s srcem, ni igral, da bi bil všečen. Pri tem je delal napake, dobil kazen dveh minut in pozabil koga zamenjati. Verjetno bi v takšnih trenutkih potreboval še koga v strokovnem štabu, ki bi ga znal umiriti in se odzvati v kriznih trenutkih.«

Miro Požun: »Slovenci so pokazali veliko dobrega rokometa, igra je bila hitra, tekoča, domiselna. Zaslužili so si več. Na prvi tekmi sta jih sodnika prefinjeno zavirala, njun namen, da zmaga Makedonija, je bil očiten. Na koncu pa smo si bili res sami krivi, da smo izgubili, ker smo vrgli tri žoge proč. Proti Nemčiji je bilo sojenje boljše, toda na koncu se je zgodila odločitev, o kateri še danes ni enotnega mnenja. Od takrat je bilo preveč nihanj. Glavna napaka je bila, da so se začeli s sodniki ukvarjati tudi igralci, celo novinci. S tem je Slovenija naredila kiks, pokazala se je kot ekipa, ki ne spoštuje ničesar. Tudi drugim se je dogajala krivica. Nas je vse skupaj preveč izčrpalo in v drugem delu fantje niso bili pravi. Čehe bi morali gladko dobiti.«