Za Dolenca realen cilj četrtfinale, tiha želja večja

Ljubljana – Rokometna reprezentanca je v letu in pol doživela velike spremembe, ki gredo v korak s postopno pomladitvijo, kot so si jo zamislili pri RZS, ko so ustoličili selektorja Veselina Vujovića. Slovenija na SP v Francijo pošilja prenovljeno zasedbo, od katere ne gre zahtevati boja za kolajne, dobre predstave pač.

V primerjavi z avgustovskim nastopom na OI tokrat ne bo Gorazda Škofa, Uroša Zormana in Simona Razgorja ter poškodovanega Deana Bombača. V primerjavi z lanskim EP na Poljskem iz takšnega ali drugačnega razloga ne bo igralcev, kot so Luka Žvižej, Dragan Gajić in Sebastian Skube, če primerjamo prejšnje SP v Katarju, ko je bil selektor Boris Denič, pa je treba v seznam dodati še vsaj Miho Žvižeja in Primoža Prošta. Že iz naštetih še aktivnih rokometašev bi lahko sestavili nadvse spodobno reprezentanco. Zanimiv je tudi podatek, da je le pet rokometašev »preživelo« iz Katarja 2015 – Vid Kavtičnik, Matej Gaber, Marko Bezjak, Blaž Blagotinšek in Jure Dolenec!

Slednji se je pri 28 letih praktično čez noč prelevil v enega najbolj izkušenih reprezentantov. Čeprav še ni tako dolgo, odkar je debitiral na velikem tekmovanju … »Na nek način bi to SP primerjal z EP iz leta 2012. Takrat nas je bilo v Srbiji kar osem novincev. Vseeno je bil vtis dober, vsem smo bili konkurenčni in na koncu smo osvojili zelo solidno šesto mesto. Zdaj vseeno ni tako hudo. Večina igralcev ima za sabo vsaj eno veliko tekmovanje. Upam, da bodo tisti, ki prihajajo na novo, znali nadomestiti tiste, ki jih ni, in izkoristiti veliko priložnost. Največ bo odvisno od tega, kako se bodo izkazali mlajši, in seveda, kako jih bomo znali usmerjati starejši,« se odgovornosti zaveda Dolenec, ki se strinja, da bi bil nastop v četrtfinalu lep dosežek: »To je realen cilj. Če bomo prišli med osem najboljših, bomo lahko zadovoljni. Na OI smo bili šesti, vendar smo si želeli več. Tokrat bi bilo glede na vse okoliščine šesto mesto zelo spodbudno. Seveda pa tihe želje vsakega od nas segajo še malce višje.«

Slovenci bodo drugo od dveh pripravljalnih tekem s Francijo odigrali v Montpellieru in se morda pozneje iz Metza vrnili v mesto, v katerem si kruh služi levoroki Škofjeločan. »Zares lepo bi bilo, če bi Slovenija prišla še enkrat v Montpellier, saj bi to verjetno pomenilo, da je osvojila prvo mesto v skupini. Prvenstva se veselim, poznam jezik in deželo, tukaj sem že četrto sezono. Rad bi dosegel dober rezultat, vsi pa se zavedamo, da ne bo lahko. Slovenija namreč odpira neko novo poglavje, v katerem je veliko neznank.«

V Montpellieru, kjer igrata tudi Vid Kavtičnik in Miha Žvižej, gre Dolencu zelo dobro, je najboljši strelec ekipe, ki je ta čas četrta v Franciji in si je v ligi prvakov že zagotovila play-off za osmino finala. Napetost pred SP je že mogoče čutiti: »Francozi imajo radi rokomet in zelo spoštujejo svojo zlato generacijo, za katero bo SP labodji spev. Veliko je bilo promocijskih akcij, turnir bo gotovo dobro organiziran in dobro obiskan. Upam, da bo tam tudi čim več Slovencev in da bodo ponosni na nas,« še pravi Dolenec, s 382 goli že 14. na večni lestvici strelcev za Slovenijo.