Boji za kolajne na SP v Katarju: brez čudeža v finalu, Michal Szyba iz Gorenja prinesel bron Poljakom.
Doha – Francija je prva reprezentanca s petimi naslovi svetovnega prvaka, po letu 2010 so njeni »Les Experts« spet postali absolutni vladarji rokometnega sveta, saj imajo v vitrini naslove z OI 2012, EP 2014 in zdaj po zmagi proti Katarju s 25:22 še s SP 2015. Gostitelji se veselijo srebra, ki jim ga pred 24. mundialom ni pripisoval nihče.
Katarski selektor Valero Rivera – navodila igralcem daje kar v polomljeni angleščini – je v finalu branil naslov, ki ga je osvojil s Španijo pred dvema letoma na domačem SP. Svojo »tujsko legijo« s kar devetimi naturaliziranimi rokometaši je imel z izjemo zadnjega prišleka, bosanskega vratarja Danijela Šarića, skupaj vse od avgusta lani in tako imel izhodiščno prednost pred manj uigrano konkurenco. Prišel je vse do zadnjega dejanja in na poti tako igralcem kot sebi pomagal obogateti, saj je vsaka od sedmih zmag, tudi v predtekmovanju proti Sloveniji, prinesla po 100.000 ameriških dolarjev, premije še neprimerno več. V finalu, ki naj bi ob morebitni zmagi vsakemu »plačancu« prinesel milijon in pol zelencev, se je vendarle zataknilo in prva neevropska reprezentanca, ki ji je uspelo priti tako daleč, ni zmogla senzacije.
Nekje so se pač morale pokazati omejitve in tudi sodniški veter v jadrih ni mogel biti dovolj močan proti jekleni francoski falangi, ki je stopnjevala formo in mnogim tekmecem nagnala strah v kosti. Ne pa tudi Katarcem, ki se niso vdali niti po zaostanku s šestimi goli v prvem polčasu (7:13). Na začetku drugega dela so se približali na zadetek zaostanka in v 45. minuti imeli pri 19:20 celo napad za izenačenje. Toda veteran v vratih Thierry Omeyer (9 obramb) je bil v ključnih trenutkih le kos odličnemu vrstniku Šariću (14) in preprečil senzacijo.
Češka sodnika Jiri Novotny in Vaclav Horaček sta bila pod hudim pritiskom in sta bila domačinsko pristranska, nista pa se uklonila skušnjavi in vendarle dovolila pravičen razplet. Pri tem jima je pomagal najboljši domači strelec Žarko Marković s slabim metom iz igre 7:16. Kar prav je bilo, da je odločilni strel v 58. minuti zgrešil v Katarju rojeni Abdulla Al-Karbi, nakar je »Air France« Daniel Narcisse zadel za neulovljivih 25:22 in tako je selektor Claude Onesta, ki »trikolore« vodi že od leta 2001, v zadnjih devetih letih osvojil osmo zlato kolajno, Nikola Karabatić & Co. pa so po letu 2011 spet osvojili rokometni Mt. Everest.
»Vesel sem, da sem spet zmagal kot del te ekipe, moji soigralci so res izjemni. Za nami je odličen turnir in zlato smo si zaslužili. Ni se lahko obdržati na tako visoki ravni, a nam s to neverjetno ekipo to uspeva že leta. Pričakovali smo močan odpor Katarcev, odločilni dvoboj pa smo odigrali dovolj dobro, da ni bilo preplaha« je o izjemnem francoskem nizu povedal Omeyer, ki so ga izbrali tudi za najboljšega igralca prvenstva.
Nadvse razburljiva je bila tudi tekma za tretje mesto, v kateri so v dramatičnem podaljšku Poljaki presenetljivo premagali branilce naslova prvaka iz Španije. Odločilni zadetek za bronasto kolajno je zabil robustni krožni napadalec Kamil Syprzak (208 cm, 118 kg), eno od odkritij prvenstva. Največ golov, osem, pa je za prireditelje prihodnjega evropskega prvenstva zabil član velenjskega Gorenja Michal Szyba.
Komentarji