Stavniška panoga pričakovano izgublja boj s tujino

Kandidati za položaj predsednika uprave Športne loterije Kolar, Rajšter, Rakovec in Smisl. Panogo hromita davka na srečke in dobitke.

Objavljeno
13. maj 2017 00.00
Ljubljana, 24.05.2013. tiskovna Pivo in cvetje. Na fotografiji Jernej Smisl. Foto: Marko Feist
Jernej Suhadolnik
Jernej Suhadolnik
Ljubljana – Približevanje menjavi na vrhu Športne loterije (ŠL), monopolista na slovenskem trgu športnih stav, že dolgo žanje velik interes v športni družini pri nas. To je razumljivo. Gre za visoko letno plačo predsednika uprave ŠL in (ne)posreden vpliv podjetja na (so)financiranje slovenskega športa. Pričakovano se poteguje za položaj več kandidatov.

Dolgoletnemu prvemu možu Športne loterije Janezu Bukovniku bo avgusta potekel mandat in bo odšel v pokoj, zato so nadzorniki podjetja že sprožili postopke za iskanje njegovega naslednika. Lastniki želijo ustoličiti na položaj menedžerja, ki bo ustavil nadaljnje padanje kumulativnih prihodkov ŠL. O novem imenu na čelu podjetja bodo formalno odločali predstavniki kapitala, torej Pošte, Olimpijskega komiteja Slovenije, Loterije Slovenije in Smučarske zveze, ki imajo v lasti vsak po – z zakonom omejenih – 20 odstotkov delnic, Nogometne zveze (17,3 odstotka), podjetja Mont (2,66 odstotka) in ASK Kranjska Gora (0,03 odstotka). Predsednik nadzornega sveta Ljubo Jasnič (SZS) in člani Tomaž Barada (OKS), Uroš Pogačnik (NZS), Boris Novak (Pošta), Romana Dernovšek (LS) in Boro Štrumbelj (resorno ministrstvo) bodo odločali med štirimi kandidati, s katerimi se bodo prvič formalno sestali v ponedeljek.

Pojutrišnjem bodo predstavili svoje programe (po abecednem vrstnem redu) Edvard Kolar, generalni sekretar OKS, prej pa znan kot gimnastični trener Mitje Petkovška, nekdanji direktor vladnega direktorata za šport Marko Rajšter, predsednik Hokejske zveze Matjaž Rakovec in Jernej Smisl, direktor korporativnih odnosov v Pivovarni Laško. Kolar, Smisl in Rajšter so nam potrdili, da se potegujejo za položaj prvega moža Športne loterije, katerega letna plača znaša dobrih 200.000 evrov. Kolar je dodal, da bi vodenje ŠL zanj pomenilo velik karierni izziv, svoj program pa hoče najprej predstaviti nadzornikom. Tudi Smisl nam je potrdil, da ga zanima vodenje ŠL, da ima pripravljen program in da ga bo predstavil v pogovoru z nadzornim svetom. Rajšter je poudaril svoje izkušnje pri vprašanjih reguliranja trgov iger na srečo v Evropski uniji in preprečevanja prirejanja športnih rezultatov, ob morebitni izvolitvi pa bi se najprej osredotočil na povečanje konkurenčnosti spletne ponudbe športnih stav Športne loterije.

Nesrečni zakon o igrah na srečo

Nadzorniki bodo na ponedeljkovih pogovorih od kandidatov zahtevali rešitve za morebiten preporod Športne loterije, ki v zadnjih letih izgublja stik s tujo konkurenco, če bi se izrazili v športnem žargonu. Primerjava obdobja med letoma 2012 in 2015 – ŠL še ni objavila letnega poročila za leto 2016 – razkriva stalni padec prometa od iger na srečo, čistega poslovnega izida in posledično koncesijskih dajatev. Gre za dva pomembna vzroka. Prvič, Športna loterija – najprej tudi zaradi zakonodaje – ni sledila trendom stavnih hiš v tujini in v svojo ponudbo ni umestila dovolj raznovrstnih produktov, in drugič, slovenske igralce športnih stav je močno prizadela uvedba zakona o igrah na srečo, s katerim je vlada v času Zujfa reševala javne finance. Igralci zato množično bežijo k tuji »konkurenci«. Primer: igralcem se ne izplača staviti na tako imenovane favorite, ki imajo najnižje kvote (največjo verjetnost za zmago in zato tudi dobitek igralca), saj bi v primeru uspeha dobili nazaj manj, kot so vložili ... To je posledica 10-odstotnega davka na srečke in obdavčitve dobitkov nad 300 evri, ko davek vključuje tako vložek igralca kot njegov donos.

Povedna je tudi primerjava med poslovanjem Športne loterije in nekaterimi najpomembnejšimi stavnicami na tujem. Bet-at-home, ki kotira na frankfurtski borzi Dax, je leta 2012 ustvarila 1,8 milijona EBITDA, lani že 33 milijonov evrov. Konglomerat GVC, ki združuje tri stavnice, tudi Bwin, že od leta 2007 raste po stopnji sedem odstotkov na leto. Prav Bwin in Bet-at-home sta dolgo želela priti v Slovenijo prek morebitne dodatno razpisane koncesije.

Vzpon mobilnih stav

Športne stave so globalna gospodarska panoga, ki beleži stalno rast. Še leta 2007 so svetovne športne stavnice – ne vštevši ilegalna podjetja – ustvarile 16,1 milijarde, lani že 40 milijard evrov prometa. Gre za konstantno, 11-odstotno rast. Evropa predstavlja približno polovico trga – največ Velika Britanija –, vse močneje pa je zastopano igranje športnih stav prek mobilnih aplikacij. Delež igranja prek mobilnih naprav se je lani povečal na 33 odstotkov.

Športna loterija ima seveda obratne rezultate. Premore veliko lastnega znanja, toda očitno premalo vpliva na pisanje zakonodaje, zato bo prvi izziv novega vodstva doseči »normalizacijo« poslovnega okolja, v katerem deluje podjetje. V nasprotnem primeru lahko lastniki – upoštevaje vse večjo internetno pismenost prebivalstva – računajo na dodatne drastične padce vplačil, prihodkov in poslovnega izida. Od takšnega scenarija seveda ne bi imela nobene koristi niti država.

Medtem ko bo novi šef Športne Loterije moral zajeziti nenehno zniževanje prihodkov in dobička, se zdi, da lastnike najbolj skrbi predvsem to, kako še naprej ohraniti nadzor nad kolačem, ki je iz leta v leto manjši. V igri so štirje kandidati Matjaž Rakovec, šef hokejske zveze, nekdanji visoki športni uradnik Marko Rajšter, Edvard Kolar iz Olimpijskega komiteja Slovenije in Jernej Smisl iz Pivovarne Laško Union. Najresneje delujeta zadnja dva.

Smisl, ki je v Heinekenovi slovenski pivovarni direktor korporativnih odnosov, je član upravnih odborov rokometnega kluba Celje in NK Maribor, podpirata ga Nogometna zveza Slovenije in Pošta Slovenije. Kandidatu, ki naj bi bil po volji tudi drugim kolektivnim športom, pripisujejo, da je blizu desni politični opciji. Po takšni računici lahko Smisl računa na podporo dveh od šestih članov nadzornega sveta.

Smislov najresnejši protikandidat bo po pričakovanjih generalni sekretar Olimpijskega komiteja Slovenije Edvard Kolar. Desna roka predsednika Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Bogdana Gabrovca je dolgoletni športni uradnik iz vrst SD, in kar je zanj v boju za ta položaj posebno pomembno, tudi favorit Janeza Kocijančiča, nekdanjega šefa OKS, ki ima še vedno močan formalni in neformalni vpliv na Smučarsko zvezo Slovenije (SZS). OKS in SZS imata skupaj 40 odstotkov glasov in vsaka po en glas v nadzornem svetu Športne loterije. Kdo bo prevzel vodenje podjetja, bo odvisno od glasov predstavnice Loterije Slovenije in predstavnika države v nadzornem svetu.

Uradno boja za ta položaj nihče ne komentira. Neuradno pa so gospodarstveniki razočarani zaradi spolitiziranosti izbire in nabora kandidatov iz »druge lige« menedžerjev, ki jim ne pripisujejo veliko možnosti, da bi poslovanje družbe izboljšali. Šef OKS Bogdan Gabrovec pa jasno pove, da bo OKS storila vse, da bo ohranila nadzor nad družbo, ki je pomemben vir denarja za šport. »Zelo veliko bo odvisno od države, če bo pokleknila pred zasebnimi interesi gnilega kapitalizma, bomo to jasno povedali, in to bo zelo slabo za prihodnost športa,« pravi Gabrovec.