Kraljica drame Serena zasenčila zasluženo zmagovalko Osako
Ženski finale OP ZDA je bil eden najbolj nenavadnih dvobojev.
Odpri galerijo
Tako kot med finalom so bili tudi prizori po njem nevsakdanji. Nekaj časa je točila solze Naomi Osaka, nekaj časa Serena Williams. FOTO: Robert Deutsch/Usa Today Sports
New York – Pri komaj dvajsetih letih so se Naomi Osaka uresničile otroške sanje. V finalu teniškega turnirja za veliki slam se je pomerila s svojo vzornico Sereno Williams in ne le to, z odlično igro jo je tudi premagala. Žal je zadnje žensko dejanje OP ZDA zaznamoval popoln kaos v režiji Williamsove in sodnika Carlosa Ramosa, ki je zasenčil tudi zmagovalko in njen prvi naslov za veliki slam. A Osaka je tista, ki bi morala biti v središču pozornosti, od Serene je bila boljša in si zasluženo priigrala lovoriko.
Takšnega premiernega naslova za veliki slam, ki predstavlja enega od vrhuncev kariere, si ne bi želel noben teniški igralec oziroma igralka. Osaka je bila boljša v finalu, povsem pošteno je premagala najboljšo igralko v zgodovini, a vendarle je na koncu točila tudi solze žalosti. Žvižgi več 20.000 gledalcev so ji prišli do živega, vse skupaj pa je bila posledica še enega spopada Williamsove s sodniki – teh je bilo na OP ZDA že kar nekaj. Najbolj sta gotovo ostala v spominu polfinalni iz leta 2009 proti Kim Clijsters, ko je dobila kazensko točko na zaključno žogico Belgijke, potem ko je linijski sodnici po dosojenem prestopu pri servisu grozila, da bi ji najraje zbasala žogico v grlo. V finalu 2011 proti Sam Stosur pa se je zapletla v hud spor, ker se je prekmalu (žogica še ni drugič udarila ob tla) veselila zelo pomembne točke, sodnica pa jo je tako dodelila Avstralki. Tokrat je vse sprožil njen trener Patrick Mouratoglou, ker ji je skušal pomagati s tribune, zato je dobila opomin, kazenska točka je sledila, ko je iz jeze uničila lopar, kazenska igra, ko je sodnika ozmerjala z lopovom in lažnivcem ter od njega zahtevala opravičilo …
Zaradi tega se je na koncu več kot o zmagovalki govorilo o Sereni, številni so opozorili, da se sodnik ne bi smel pravil držati kot pijanec plota, saj je šlo vendarle za visokonapetostni finale. Prav tako je zelo razširjeno mnenje, da Američanka ne bi dobila tretjega opozorila, če bi bila moški (na to karto je tudi sama zelo resno igrala), da so nasveti trenerjev s tribun nekaj vsakdanjega, pa je tako ali tako jasno. Veliko je zornih kotov, iz katerih se lahko gleda na kaos, ki ga je ustvarila domačinka, povsem jasno pa je, da je Serena močno prestopila meje, šampionka njenega kova, v lovu na 24. naslov za veliki slam, bi morala vedeti, da se tako ne obnaša.
Zato je bila zmaga Osake na koncu tudi grenka, ni se mogla prav veseliti svojega uspeha, ko pa je bil ves štadion uperjen proti njej. Tega ji ne bo mogel vrniti nihče, prvi veliki naslov je vendarle najslajši, po letošnjem OP ZDA pa vendarle lahko sklepamo, da to ni bila njena edina lovorika za veliki slam. Ki je tudi prva za Japonsko (v ženski ali moški konkurenci) ter druga za Azijo, po Li Na. Za Osako, ki je postala osma različna zmagovalka na zadnjih osmih slamih, je bila še toliko več vredna, ker jo je dosegla proti Sereni, ki jo obožuje od malih nog, v tretjem razredu osnovne šole je o njej napisala tudi spis, v katerem je bilo jasno zabeleženo – želim biti kot ona.
»Ko stopim na igrišče, sem povsem druga oseba, ne več navdušenka nad Sereno. Sem le teniška igralka, ki se bo pomerila z drugo. Ko pa sva se po koncu dvoboja objeli pri mreži, sem se spet počutila kot majhna punčka,« je priznala Osaka, ki se je – sploh glede na to, da je bil to njen prvi finale za veliki slam – s položajem spopadala odlično, osredotočala se je le nase, Sereninih besed pa tako ali tako ni slišala, ker je več kot 20.000 gledalcev vpilo »buuu«. In tudi sicer se je Japonka odlično soočila s situacijo, igrala je odlično, bila vseskozi boljša tekmica na igrišču, dvoboj bi skoraj gotovo dobila tudi brez vseh scen in kazni Williamsove. A hladnokrvnost na igrišču ni povsem zrcalila njenega stanja.
»Ko sem se zbudila, sem se potila od živčnosti, utrip srca sem imela ves dan močno povišan, nisem mogla jesti, mislila sem, da bom bruhala. Nenehno sem klicala sestro v Pariz in pomirila me je šele, ko mi je začela kazati rogljičke in francoske štruce,« je o pripravah na finale dejala Osaka, ki je bila rojena enajst dni pred prvim uradnim dvobojem Williamsove (27. oktober 1997) … Zdaj bo potrebovala nekaj dni, da bo zares spoznala, kaj ji je uspelo, lep opomnik na doseženo pa bo tudi ček za 3,8 milijona dolarjev.
Takšnega premiernega naslova za veliki slam, ki predstavlja enega od vrhuncev kariere, si ne bi želel noben teniški igralec oziroma igralka. Osaka je bila boljša v finalu, povsem pošteno je premagala najboljšo igralko v zgodovini, a vendarle je na koncu točila tudi solze žalosti. Žvižgi več 20.000 gledalcev so ji prišli do živega, vse skupaj pa je bila posledica še enega spopada Williamsove s sodniki – teh je bilo na OP ZDA že kar nekaj. Najbolj sta gotovo ostala v spominu polfinalni iz leta 2009 proti Kim Clijsters, ko je dobila kazensko točko na zaključno žogico Belgijke, potem ko je linijski sodnici po dosojenem prestopu pri servisu grozila, da bi ji najraje zbasala žogico v grlo. V finalu 2011 proti Sam Stosur pa se je zapletla v hud spor, ker se je prekmalu (žogica še ni drugič udarila ob tla) veselila zelo pomembne točke, sodnica pa jo je tako dodelila Avstralki. Tokrat je vse sprožil njen trener Patrick Mouratoglou, ker ji je skušal pomagati s tribune, zato je dobila opomin, kazenska točka je sledila, ko je iz jeze uničila lopar, kazenska igra, ko je sodnika ozmerjala z lopovom in lažnivcem ter od njega zahtevala opravičilo …
Zaradi tega se je na koncu več kot o zmagovalki govorilo o Sereni, številni so opozorili, da se sodnik ne bi smel pravil držati kot pijanec plota, saj je šlo vendarle za visokonapetostni finale. Prav tako je zelo razširjeno mnenje, da Američanka ne bi dobila tretjega opozorila, če bi bila moški (na to karto je tudi sama zelo resno igrala), da so nasveti trenerjev s tribun nekaj vsakdanjega, pa je tako ali tako jasno. Veliko je zornih kotov, iz katerih se lahko gleda na kaos, ki ga je ustvarila domačinka, povsem jasno pa je, da je Serena močno prestopila meje, šampionka njenega kova, v lovu na 24. naslov za veliki slam, bi morala vedeti, da se tako ne obnaša.
Grenko-sladka zmaga
Zato je bila zmaga Osake na koncu tudi grenka, ni se mogla prav veseliti svojega uspeha, ko pa je bil ves štadion uperjen proti njej. Tega ji ne bo mogel vrniti nihče, prvi veliki naslov je vendarle najslajši, po letošnjem OP ZDA pa vendarle lahko sklepamo, da to ni bila njena edina lovorika za veliki slam. Ki je tudi prva za Japonsko (v ženski ali moški konkurenci) ter druga za Azijo, po Li Na. Za Osako, ki je postala osma različna zmagovalka na zadnjih osmih slamih, je bila še toliko več vredna, ker jo je dosegla proti Sereni, ki jo obožuje od malih nog, v tretjem razredu osnovne šole je o njej napisala tudi spis, v katerem je bilo jasno zabeleženo – želim biti kot ona.
»Ko stopim na igrišče, sem povsem druga oseba, ne več navdušenka nad Sereno. Sem le teniška igralka, ki se bo pomerila z drugo. Ko pa sva se po koncu dvoboja objeli pri mreži, sem se spet počutila kot majhna punčka,« je priznala Osaka, ki se je – sploh glede na to, da je bil to njen prvi finale za veliki slam – s položajem spopadala odlično, osredotočala se je le nase, Sereninih besed pa tako ali tako ni slišala, ker je več kot 20.000 gledalcev vpilo »buuu«. In tudi sicer se je Japonka odlično soočila s situacijo, igrala je odlično, bila vseskozi boljša tekmica na igrišču, dvoboj bi skoraj gotovo dobila tudi brez vseh scen in kazni Williamsove. A hladnokrvnost na igrišču ni povsem zrcalila njenega stanja.
»Ko sem se zbudila, sem se potila od živčnosti, utrip srca sem imela ves dan močno povišan, nisem mogla jesti, mislila sem, da bom bruhala. Nenehno sem klicala sestro v Pariz in pomirila me je šele, ko mi je začela kazati rogljičke in francoske štruce,« je o pripravah na finale dejala Osaka, ki je bila rojena enajst dni pred prvim uradnim dvobojem Williamsove (27. oktober 1997) … Zdaj bo potrebovala nekaj dni, da bo zares spoznala, kaj ji je uspelo, lep opomnik na doseženo pa bo tudi ček za 3,8 milijona dolarjev.
