Lov na članstvo v elitnem klubu

London – Resda Stan Wawrinka ni član velike teniške četverice, a jo močno izziva. V zadnjem času je namreč Švicar najstanovitnejši igralec na turnirjih za veliki slam, pred letošnjim Wimbledonom pa se je znašel v novi vlogi. Kot lovec na karierni slam, saj je po OP Avstralije 2014 in Roland Garrosu 2015 lani osvojil še OP ZDA. Na travi se sicer najslabše znajde.

V zadnjih treh sezonah, od avstralskega preboja, pri katerem mu je do lovorike pomagala tudi poškodba Rafaela Nadala tik pred finalom, je Wawrinka osvojil tri velike naslove, enkrat igral v finalu – pred kratkim v Parizu, ko je tudi prvič izgubil odločilni dvoboj –, štirikrat v polfinalu in trikrat v četrtfinalu. Zgolj tri poraze je doživel prej, kar nakazuje stanovitnost, kakršne sicer na turneji pri njem ni zaznati. Veliko je na papirju nepričakovanih porazov, motivacija je pri njem pogosto vprašljiva, zato se tudi četverica ne razširi v peterico, ker ima pač premalo drugih vrhunskih rezultatov. Ubijalski nagon pri njem zares vzbudijo le veliki slami, zadnji takšen primer je bil prav pariški, saj so bili njegovi rezultati pred Roland Garrosom podpovprečni, če izvzamemo zmago na turnirju iz serije 250 v Ženevi, nato pa je prišel vse do finala, v katerem ni imel realnih možnih za uspeh proti zelo razigranemu Nadalu; osvojil je le šest iger.

»Rafa je dva tedna igral izjemno, bil je močnejši od vseh. Nekaj dni po porazu sem se že počutil bolje, finale velikega slama je vendarle velik uspeh,« se spominja Stan the Man, ki v Wimbledon prvič prihaja z možnostjo, da osvoji karierni veliki slam, kar je v odprti eri v moški konkurenci uspelo le petim igralcem. Misija se zdi zahtevna, četudi se zdi, da bo tokrat tudi pri moških žreb precej odprt, a Švicar še nikdar ni zaigral v polfinalu … Tokrat je za travnati turnir Magnusu Normanu, s katerim je dosegel vse uspehe, priključil še eno zelo znano trenersko ime, Paula Annacona, ki je nekoč sodeloval s Petom Samprasom in Rogerjem Federerjem. Oba sta Wimbledon osvojila sedemkrat.

»Paula poznam še nekaj časa, predvsem iz obdobja, ko je delal z Rogerjem. Veliko ve o travi in tenisu na sploh. Vem, da lahko igram v Wimbledonu zelo dobro, a želim postati še boljši. Pred dvema letoma sem bil v najboljši formi, igral v četrtfinalu, a Roger je bil ta dan še boljši,« se spominja Švicar, ki so ga zaradi slabših rezultatov na tej podlagi wimbledonski prireditelji degradirali v petega nosilca, četudi na svetovni lestvici zaseda 3. mesto. Tudi generalka v Queen's se mu ni izšla po načrtih, saj je izpadel v 1. kolu, resda pa proti kasnejšemu zmagovalcu Felicianu Lopezu. A to seveda v prihodnjih 14 dneh spet ne bo štelo, Wawrinka pa ne želi razpredati o priložnosti, ki se mu ponuja. »Ne razmišljam o veliki zmagi, saj se vsako leto trudim po najboljših močeh, a nikdar nisem prišel zelo daleč. Zato dobro vem, kako težko je osvojiti Wimbledon. Trava mi pač predstavlja poseben izziv, saj sem odrastel na pesku, precej časa potrebujem, da se ji prilagodim. Zmaga v Wimbledonu je vsekakor preveč daleč, da bi lahko govoril o njej. Podobna je zgodba s št. 1, o tem se ne želim pogovarjati, to ni v mojem slogu, saj lestvica kaže, da sem od tega zelo daleč,« ostaja realen Wawrinka, ki bi s kariernim velikim slamom dosegel nove razsežnosti.