Nadal prvi do »popolne desetke«

Monte Carlo – Rafael Nadal velja za najboljšega teniškega igralca na pesku v zgodovini, ta status lahko zdaj le še utrdi. Začel je odlično, z zmago v Monte Carlu, ko je postal tudi prvi igralec odprte ere z desetimi naslovi na istem turnirju. Podvig bo ta teden skušal ponoviti v Barceloni, nato pa še čez dober mesec dni na najpomembnejšem peščenem turnirju, Roland Garrosu.

Peščena sezona se je z mastersom v Monte Carlu začela po pričakovanjih. Glede na to, da je bil Nadal že v uvodnem delu leta na trdih igriščih najboljši igralec za Rogerjem Federerjem, je toliko bolj razumljivo, da bo na pesku zbiral lovorike. Posebej ker najboljša trojica s svetovne lestvice ni prepričljiva – Andy Murray in Novak Đoković se letos ne najdeta, pri Stanu Wawrinki je motivacija vedno izjemno pomemben dejavnik –, Federer pa izpušča ta del sezone, v kateri je vedno tako ali tako dosegal precej manj uspehov kot sicer. Nadalovo delo je bilo tako precej olajšano, v petih dvobojih se ni pomeril z nobenim članom svetovne deseterice, morda mu je v polfinalu nekoliko pomagal še glavni sodnik z očitnim oškodovanjem Davida Goffina, deseta zmaga v kneževini pa je zares izjemen dosežek. Toliko večji, če upoštevamo vse Špančeve poškodbe.

»Težko opišem, kako zelo posebnih je zame teh deset zmag na tako pomembnem turnirju, kot je Monte Carlo. Kot otrok sem si vedno želel igrati tu, v Španiji pač velja ta turnir za enega najpomembnejših iz serije masters. Odkar sem tu leta 2003 kot kvalifikant igral prvič, so moji občutki zelo pozitivni, zmaga leta 2005 je bila zame izjemen trenutek kariere. Srečo imam, da sem bil vsa ta leta zdrav, da sem lahko vedno nastopal na enem najlepših prizorišč v koledarju. To je zelo pomemben dan v moji karieri, o tem sem lahko le sanjal. Hvala življenju za takšno priložnost,« je ob »decimi«, ki jo je »njegov« Real v ligi prvakov dosegel pred tremi leti, v kneževini dejal Nadal, ki se je s 50. peščeno lovoriko osamosvojil na 1. mestu večne lestvice, potem ko si ga je doslej delil z Guillermom Vilasom. Skupno je bila to njegova 70. turnirska zmaga (5. za Jimmyjem Connorsom, Ivanom Lendlom, Federerjem in Johnom McEnroejem) in 29. iz serije masters (več, 30, jih ima le Đoković), hkrati to pomeni, da je še 14. leto zapored vpisal vsaj en naslov.

Nadal je bil v Monte Carlu nepremagljiv v letih od leta 2005 do 2012, sledilo je nekoliko slabših rezultatov, s katerimi bi bila večina igralcev še vedno več kot zadovoljna (finale, četrtfinale, polfinale), zadnji dve sezoni pa je osvojil še dve lovoriki. Z nedeljsko je prekinil tudi skorajda leto dni trajajočo sušo, potem ko je bil letos trikrat za las prekratek, izgubil je finale OP Avstralije, Acapulca in Miamija, njegov iztržek v sezoni je 24 zmag in 5 porazov. »Zame je zelo pomembno, da sem iz tedna v teden v igri za lovorike, kar se dogaja od začetka sezone. Res sem vesel zaradi tega. Če nizam finale na velikih turnirjih, je logično, da slej ko prej pridejo tudi naslovi, sploh ker so bili po vseh treh finalih, ki sem jih izgubil, občutki vedno zelo pozitivni,« je o odličnih štirih mesecih sezone razmišljal 30-letni Španec, ki je doslej v karieri dobil kar 92 odstotkov dvobojev na pesku.

Po takšnem začetku njegovega najljubšega dela leta je pričakovati, da bo podobno tudi nadaljevanje, že ta teden bo skušal popolno desetko vpisati tudi v Barceloni. Tu bo še večji favorit kot v Monte Carlu, saj ne gre za turnir iz serije masters, tako da je konkurenca bolj okrnjena. V njegovem koledarju sledita nato še mastersa v Madridu in Rimu ter nato s Parizom njegov zares veliki cilj, potem ko je zadnji naslov za veliki slam osvojil pred tremi leti. Seveda v Roland Garrosu, kjer odtlej neuspešno lovi jubilejno deseto zmago. »Seveda si to zelo želim, vendar pa Roland Garros ni moj naslednji korak, ampak je to Barcelona. Zame Monte Carlo, Barcelona, Rim in Madrid nikdar niso bili pripravljalni turnirji, vsi so še kako pomembni. Barcelona je doma, prav tako Madrid, zato se teh dveh postaj še posebej veselim,« bo skušal Nadal čim dlje pozornost držati stran od Roland Garrosa in velikega pričakovanja teniške javnosti po novih zgodovinskih dosežkih.