Po boju z depresijo v ponovni boj za vrh

Pred letom dni je Viktorija Azarenka v Melbourne pripotovala kot branilka naslova, pa ne le enega, ampak kar dveh zaporednih, s tem torej tudi kot ena glavnih favoritinj. Tokrat je položaj za Belorusinjo povsem drugačen, na OP Avstralije, ki se začne čez natančno teden dni, ne bo niti med nosilkami. Za nekdanjo prvo igralko sveta je pač zelo težavno leto, tako na teniških igriščih kot zunaj njih.

Po sezoni dokončnega preboja med najboljše leta 2011 je Azarenka na OP Avstralije 2012 osvojila prvi posamični naslov za veliki slam za Belorusijo, hkrati se je prebila tudi na 1. mesto svetovne lestvice. Četudi je proti teniški kraljici Sereni Williams izgubila 14 od 17 medsebojnih dvobojev, je veljala za igralko, ki lahko najbolj izzove ameriško zvezdnico, kar je dokazovala predvsem na turnirjih velike četverice, na katerih je tudi ob porazih nudila zelo resen odpor. Nazadnje v finalu OP ZDA 2013, po katerem je trener Williamsove Patrick Mouratoglou ugotavljal: »Serena in Viktorija sta daleč nad vsemi.«

A prišla je sezona 2014 in z njo velik padec Belorusinje, ki je sicer kot druga igralka sveta štartala s finalom v Brisbanu (in izgubila proti Williamsovi), nato je šlo vse zgolj navzdol. V celotnem letu je odigrala komaj 24 dvobojev na devetih turnirjih, na grand slamih ni prešla četrtfinala, izpustiti je morala Roland Garros. Poškodbe levega stopala, desnega kolena in desnega stopala so pač zaznamovale večji del leta, da ji je vse skupaj močno prišlo do živega, pa je dokazala po zmagi v osmini finala OP ZDA, ko jo je neki novinar povprašal o resnosti vseh teh težav. »Zvenite, kot da sem skorajda umrla. Da me je napadlo deset morskih psov, a sem preživela in vmes še rešila delfina,« je bil njen odgovor. A za njim se je skrivalo marsikaj, Azarenka zdaj priznava, da je bila lanska sezona eno samo mučenje.

»V mislih sem preskočila celotno sezono. V bistvu nikdar nisem bila zdrava, nikdar pripravljena, niti en dan nisem trenirala, kot sem si želela. Tudi metalno nisem bila stoodstotna. A vendar sem kar vztrajala, poskušala, se silila, upala, da bo šlo na bolje, kar se ni izkazalo za pravi pristop. Nikakor ni bilo pametno, da sem z nekaterimi odločitvami prehitevala, za nameček vsake toliko časa nisem več zaupala niti svoji intuiciji,« priznava nekdanja št. 1, ki je razkrila, da so se za njeno bolj ali manj vedno vedro podobo skrivale tudi veliko bolj temačne misli. Ne le, da ji ni šlo na igrišču, za nameček se je razšla še s fantom Stefanom Gordyjem, bolj znanim kot Redfoo, zlomljeno srce, ki se je zdaj že zacelilo, je vodilo v depresijo.

»Najtežji korak je priznati, da ni vse v najlepšem redu. V nekem trenutku me je nekdo vprašal, ali sem depresivna, in odgovorila sem mu, ali se šali, seveda da nisem. Ampak sem bila, le da se tega nisem zavedala, saj se mi je zgodilo toliko stvari, da nisem vedela, kako naj se spopadem s svojimi čustvi. V trenutku, ko sem si priznala, da z mano ni vse okej, sem se takoj počutila bolje. Mislim, da takšno priznanje ne odraža slabosti, tudi športniki smo le ljudje. Najpomembnejša stvar je vendarle, kako se izvlečeš iz tega, to pokaže, kako močna osebnost si, kako močan značaj imaš, saj je to izziv življenja, nekaj več,« razmišlja 25-letnica, prepričana, da je težko o tem spregovorila tudi zato, ker prihaja iz tako zaprte države, kot je Belorusija.

Proti depresiji se je borila s slikanjem, zatočišče pa je našla tudi na teniškem igrišču, zato nikdar ni pomislila na to, da bi končala kariero. »Teniško igrišče je moje mesto za pobeg, saj je tako domače, da se na njem počutim zelo varno, tenis mi razbremeni misli. Zato nisem razmišljala o upokojitvi, je pa res, da je težko igrati in uživati, če te venomer nekaj boli,« pravi beloruska igralka, ki želi spet vladati ženskemu tenisu. Kot zagotavlja, še nikdar ni bila tako motivirana, kot je ravno zdaj, a prvi letošnji turnir se ji ni najbolje posrečil, saj je v Brisbanu izgubila že v 1. kolu (proti Karolini Pliškovi), na ta način pa izpadla tudi iz najboljše štiridesetrice. »To so samo številke. Če bi se počutila tako nizko uvrščena, bi bila to težava, vendar se ne. Vem, česa sem sposobna,« je odločna Azarenka, ki tako na OP Avstralije ne bo nosilka, kar pomeni, da se lahko že v 1. kolu pomeri s katerokoli od najvišje uvrščenih igralk sveta. In niti tem gotovo ne bo pogodu, če bodo že za uvod naletele na nekdanjo dvakratno zmagovalko, ki se te dni že pripravlja v Melbournu. Resda je želela po zgodnjem izpadu v Brisbanu odigrati še turnir v Sydneyju, na katerega se ni prijavila, a ko je prireditelje zaprosila za posebno povabilo, so ti nekdanjo prvo igralko sveta mirno zavrnili in ju vabili podelili domačinkama oziroma naturaliziranima Avstralkama, Jarmili Gajdosovi in Darii Gavrilovi …