Pogosteje odpovedujeta, kot tekmujeta

Serena Williams je prva igralka sveta, Roger Federer je od danes spet na 2. mestu svetovne lestvice, a vedno pogostejše in bolj »vroče« je vprašanje, kam ju (še) vodi teniška pot. Oba bosta namreč letos dopolnila 35 let in oba sta letos nastopala zgolj za vzorec, v štirih mesecih vsak le na treh turnirjih, veliko več sta zbrala odpovedi.

Tenis je imel Chris Evert in Jimmyja Connorsa, Andreja Agassija in Steffi Graf, a Williamsova in Federer sta vendarle nekaj posebnega, saj sta velezvezdnika, ki sta že davno presegla teniške okvire, v poldrugem desetletju sta pisala zgodovino celotnega športa. Švicar je s 17 naslovi za veliki slam najuspešnejši igralec odprte ere, Američanka jih ima 21, a še vedno za enega zaostaja za Grafovo, tudi v četrtem desetletju igrata odlično, letom zavoljo izjemne kakovosti kažeta zobe, o upokojitvi ne želita govoriti, ker preveč uživata na igrišču. A ta sezona vendarle postavlja vprašanje, ki ga navijači, sponzorji, celoten teniški svet še ne želi slišati – ali se bliža njun igralski konec? Letos sta pač oba igrala le na treh turnirjih, pri čemer seveda glede na svoj sloves lahko izbirata, koliko in kje bosta nastopila, a ob tem je pomembno, da nista osvojila nobene lovorike, to pa je edino, kar igralca takšne veličine zanima. Več kot nastopov sta zbrala odpovedi, vzroki pa so bili različni, saj se zdi več kot očitno, da ima Williamsova velike težave z motivacijo, Federer pa prvič resnejše težave s poškodbami, prvič je moral – potem ko si je poškodoval koleno, ko je pripravljal kopel za svoje otroke – celo pod nož.

Odkar je Američanka lani šokantno izgubila polfinale OP ZDA ter s tem zapravila možnosti za klasični veliki slam, je odigrala celo zgolj 16 dvobojev, saj je odpovedala Peking, sklepni masters (še v lanski sezoni), Hopmanov pokal, Dubaj, Doho in prejšnji teden Madrid, ob tem pa nov udarec doživela, ko je januarja izgubila v finalu OP Avstralije proti Angelique Kerber ter tako spet ostala brez izenačitve rekorda Grafove. Temu je sledil še poraz v odločilnem dvoboju Indian Wellsa proti Viktoriji Azarenka, kar je pomenilo celo, da je prvič po letu 2004 izgubila dva zaporedna finala. Ko jo je v osmini finala Miamija ugnala še Svetlana Kuznjecova, je bil to še en korak nazaj, odpoved Madrida zaradi gripe, zaradi katere se ni počutila stoodstotno, je bila potrditev, da njena volja ni najbolj trdna. Četudi vseskozi trdi, da pomanjkanje tekmovalnega ritma ne predstavlja težave, vendarle ni povsem tako, zmagovalna samozavest je omajana, telesna pripravljenost škripa, psihično ni na pričakovani ravni, pri čemer se je že lani pogosto borila sama s sabo, s svojimi čustvi. Do OP ZDA ji je uspevalo, da se je nekako reševala iz izgubljenih položajev, odtlej ne več. Se ji bosta prava volja, motivacija še vrnili?

»Pri Sereni me na tej stopnji njene kariere najbolj skrbi, da je dosegla že vse. Ko ne igraš veliko in ne zmaguješ vedno, začne prevladovati čustvo, ki je kombinacija frustracije in negativne nastrojenosti proti lastni igri. Če gledamo samo tenis, je Serena najboljša igralka na planetu, a skrb zbujajo druge stvari,« razmišlja Paul Annacone, nekdanji trener Peta Samprasa in tudi Rogerja Federerja. Slednji je hkrati v podobnem in drugačnem položaju od Williamsove. Lani je pač zaigral kot prerojen, kos ni bil zgolj Novaku Đokoviću, a dejstvo je, da ni – za razliko od Serene – turnirja za veliki slam osvojil že skorajda štiri leta (Wimbledon 2012), še tedaj je bilo to precej presenetljivo in najpomembnejše lovorike se zdijo zanj težko še dosegljive, bržčas so nedosegljive.

Letos pa ga je izdalo tudi telo, potem ko je bila ena od posebnosti njegove izjemne kariere ta, da ni bil tako rekoč nikdar poškodovan. V tej sezoni je zavoljo tega svoj koledar že nekajkrat obrnil na glavo, izpustil Rotterdam, Dubaj, Indian Wells, Miami in Madrid (po OP Avstralije je tako odigral zgolj tri dvoboje). Vzroki so bili poškodba kolena, bolezen in poškodba hrbta, za razliko od Williamsove pa se zdi, da motivacijskih težav nima. »V tem delu sezone je zame najpomembneje, da sem stoodstotno telesno nared. Ob koncu leta želim biti visoko uvrščen na svetovni lestvici, vedeti moram, da sem osvojil veliko turnirjev, premagoval najboljše in igral, kot si želim,« razmišlja Federer, ki mu za zdaj to ne uspeva (edini tekmec iz svetovne deseterice, ki ga je letos ugnal, je denimo Tomaš Berdych), o tem, kako bi se rad poslovil od tenisa, pa pravi: »Odkrito povedano, ne vem. Stefan Edberg ali pa Kobe Bryant sta na začetku sezone napovedala, da se bosta upokojila in imela potem poslovilno turnejo, a to je zelo naporno. Ne vem, kako bo to pri meni, upam le, da ne bo telo odločilo o tem, kdaj je konec …«

Ta teden naj bi tako Serena kot Roger nastopila v Rimu, zadnjem večjem turnirju pred Roland Garrosom, a peščeni del, na katerem sta oba požela najmanj uspehov, bržčas ne bo še dal pravega odgovora, ali se bliža neizogibno, Wimbledon, njuno najljubše prizorišče, pa bo nato že imelo veliko večjo težo.