Polona Hercog: Zbudim se ob treh zjutraj in takoj se mi v glavi odvrti zaključna točka

London – Takoj po bolečem porazu v 3. kolu Wimbledona proti 15-letni Coco Gauff ni bil primeren trenutek, niti za to ni bilo časa, za pogovor s Polono Hercog, a sobotna pot domov je prinesla novo priložnost. Med dodatnim čakanjem (in to ne po krivdi Adrie Airways) na let iz Münchna v Ljubljano je naša najboljša igralka, ki se ji je z obraza jasno brala žalost, zavrtela film na dvoboj, v katerem je zapravila dve zaključni žogici, od premierne uvrstitve v drugi teden velikega slama na koncu ni bilo nič.
 

V prvem, »abnormalnem« šoku po dvoboju ste dejali, da niste potolčeni, kako se počutite po prespani noči, je vse skupaj prišlo za vami?

Bila sem močno razočarana, a pravi občutki tedaj še niso udarili na plano. Noč je bila dolga, neprespana. Danes je veliko huje, je dan šokov, travm, verjetno bo takšnih še nekaj naslednjih dni, vse bo prihajalo v valovih. Danes je eden težjih dni v moji karieri, a vseeno grem z dvignjeno glavo naprej. Iz tega se bom skušala kar največ naučiti, to je bila ena lekcija. Pozitivna stvar je vsekakor ta, da sem v prvih dveh nizih pokazala svetu tenis, za katerega se morda niti nisem zavedala, da je v meni. Če bom nadaljevala s takšno igro, ni bojazni, da v prihodnje ne bi bila v sklepnih bojih grand slamov. Težko bi me katera premagala, če bi tako igrala in na koncu zdržala pritisk. Prevelika želja mi je na koncu pobrala pogum.

Na novinarski konferenci ste dejali, da je to edini poraz, po katerem niste imeli solznih oči. To še drži?

Ni ostalo pri tem. Včeraj in danes je bilo pretočenih veliko solz. To je normalno.

Ste že razmislili, zakaj se je zgodilo, kar se je?

Da, ne bi ji smela pustiti, da prevzame pobudo. Niz in pol, še malce več, sem povsem nadzorovala dvoboj. Na koncu mi je zmanjkalo poguma, odločnosti, da končam tekmo na svoj način, z »winnerji«, tako pa sem čakala na njeno napako. Prevzeti bi morala odgovornost.

A na drugi strani 15-letnici v tretjem nizu ni zmanjkalo poguma …

Mislim, da Coco res ni imela česa izgubiti. Tu je naredila že ogromno, o njej se govori na vsakem koraku. Podlegla sem pritisku in na to bom veliko bolj pozorna v naslednjih dvobojih.

Niz in pol ste kazali tenis, ki ga želite, potem pa ste zapadli v stare, pasivne vzorce.

Da, vsak igralec ima svoje minuse, na katerih mora delati. To je bil dvoboj posebnih razsežnosti in v takšnih je te toliko težje nadzorovati. Velika šola je bila to.

Boste sanjali o milimetrih, za kolikor je Coco zadela rezani backhand na prvo zaključno žogico?

Da, še zdaj se mi kadi pred očmi, kako je zadela črto. In seveda tista dvojna napaka na drugo zaključno žogico, ko sem se odločila, da grem po velik drugi servis. Ni se izšlo, a tako sem se pač tedaj odločila. Več je bilo žogic, o katerih razmišljam, nekaj trenutkov tekme je, ki se mi vseskozi vrtijo v glavi. Zbudim se ob treh zjutraj in takoj se mi odvrti zaključna točka v glavi. Potem se od šoka začneš potiti …

Prvič ste igrali na najbolj znamenitem teniškem igrišču na svetu, kulisa je bila izjemna in proti vam je navijalo 15.000 ljudi. Kako ste se počutili?

Pričakovala sem to, gledalci so želeli njeno zmago, nadaljevanje pravljice. Tu jim ni moč ničesar zameriti, mislim, da sem se s tem dobro spoprijemala, vsake toliko so me še dodatno motivirali. Je pa Coco to vsekakor pomagalo, da ni popustila. Do zadnje sekunde so jo držali nad vodo, jo bodrili.

Na BBC si je dvoboj ogledalo 5,2 milijona ljudi, to je bil z naskokom najbolj gledan dvoboj prvega tedna. Ste se zavedali veličine dvoboja, o katerem so razpravljali vsi v Wimbledonu in še marsikje?

Veliko ljudi mi je reklo, da je bil to dvoboj turnirja za zdaj. Že to je bila dovolj velika teža, da greš na to igrišče prvič, za nameček proti tako mladi igralki, ki jo vsi spodbujajo. Skušala sem vse skupaj čim bolj odmisliti, sem se pa zavedala, da je svet ponorel za njo.

Priložnost zamujena, ne vrne se nobena. Ali pač ne?

Priložnost zamujena ... vrne se vsaka. Ne, žal se ne, ampak skušala bom iz tega potegniti pozitivne stvari in ob naslednjih priložnostih, ki gotovo bodo, bom bolj pozorna na to, da bom do zadnje točke igrala svojo igro, ne bom čakala na napake tekmice.

Katera igralka bo osvojila turnir?

Iskreno povedano, ne vem, kako je videti razpredelnica, bi pa izpostavila Ashleigh Barty.

Vaši načrti za naprej?

Vračam se na pesek, predvidena imam nastopa v Bukarešti in Palermu. Želim si igrati, sem v dobri formi, komaj čakam nove izzive, želim si tudi dokazati, da grem lahko prek tega, kar se je zgodilo. Če bom igrala na teh dveh turnirjih, si ju želim osvojiti, s takšno miselnostjo grem naprej.