Prevlada, kakršna je le redko videna
Premagati Rafaela Nadala na pesku v dvobojih na tri dobljene nize je najtežja stvar v teniški zgodovini, meni McEnroe
Odpri galerijo
Od leta 2005 se je v svetu marsikaj spremenilo, na Roland Garrosu so nekatere stvari vseskozi ostale enake – enajstkrat je bil v tem času zmagovalec Rafael Nadal. Foto Afp
Pariz – Najtežja stvar v teniški zgodovini in ena najtežjih v športu sploh je premagati Rafaela Nadala na peščenih igriščih v dvobojih na tri dobljene nize. Tako je pred dnevi ugotavljal nekdanji as John McEnroe, ki ima številne somišljenike. Nadalova ljubezenska zgodba z Roland Garrosom se nadaljuje, takšna prevlada, kot je njegova v Parizu, pa je redko videna. Ali sploh nikdar.
Sezona 2018 je še ena mnogih, v katerih se je Rafael Nadal soočal z zdravstvenimi težavami, saj se je v četrtfinalu OP Avstralije zaradi poškodbe vdal Marinu Čiliću, ko se je hotel februarja vrniti na južnoameriškem pesku, ga je spet doletela nevšečnost, tako da je bil nared šele za evropski del sezone na oranžni podlagi. »Peščene sezone sem se lotil z nekaj dvomi, saj sem pred tem zadnji turnir v celoti odigral lani v Šanghaju, torej pet mesecev prej. Takšna vrnitev z zmagami v Monte Carlu, Barceloni, Rimu in še posebej zdaj v Parizu je zame zelo čustvena,« se je na zadnja dva meseca ozrl Nadal, ki je v tem času izgubil le en dvoboj, in sicer proti Dominicu Thiemu v četrtfinalu Madrida.
Na Roland Garrosu je bil Avstrijec zgolj zadnji v nizu, ki Špancu niso bili kos, Nadalova želja, lakota ne pojenjata, če bo zdrav, lahko ostane pariški vladar gotovo še nekaj sezon. »Če bi mi pred sedmimi, osmimi leti dejali, da bom danes, pri 32 stal tu z lovoriko, bi vam odvrnil, da to ni mogoče. A ta nenehna želja po zmagah se pri meni pojavlja povsem naravno. V karieri sem dosegel več, kot sem kdajkoli sanjal, na drugi strani sem preživel tudi veliko težavnih trenutkov zaradi poškodb,« pravi prvi igralec sveta, ki je prvi naslov na Roland Garrosu osvojil, ko je bil predsednik Francije Jacques Chirac, predsednik ZDA George W. Bush in ko je bil osnovan YouTube …
Nadal je star 32 let, pred časom je na vzporednico z leto dni starejšim Cristianom Ronaldom, ki ocenjuje, da ima telo 23-letnika z zgolj sedmimi odstotki maščobe, odkrito dejal, da je njegovo telo staro približno 40 let. Morda še kakšno leto več, glede na njegov slog igranja … »S tem se niti ne ukvarjam, dejstvo je, da imam 32 let in da staranju ne morem ubežati. Tenis je zelo pomemben del mojega življenja, a vseeno me glede prihodnosti ne skrbi, saj me zanima še veliko drugih stvari. Bom pa seveda igral, dokler bo moje telo zdržalo in dokler me bo tenis osrečeval. Ko se bo to spremenilo, pa bo čas za druge dejavnosti,« razmišlja Nadal o času, za katerega si številni teniški privrženci želijo, da ne bi prišel še tako kmalu.
Z zmago v Parizu se je Rafa Rogerju Federerju spet približal na tri naslove za veliki slam zaostanka, dvajsetica se zdi tudi za Španca dosegljiva. »Pustite me najprej, da uživam v teh trenutkih zmagoslavja. Ne morem vedno razmišljati le o tem, kaj več bi še rad dosegel. Seveda imam še večje ambicije, a ne moreš biti slabe volje zato, ker ima nekdo več denarja od tebe, večjo hišo, več naslovov za veliki slam. Ne moreš živeti na takšen način. Zadovoljen sem in presrečen ob vsem, kar sem dosegel, tako kot Roger bi imel rad tudi sam v prihodnje 20 lovorik za grand slam ali pa še več, a o tem ta čas gotovo ne razmišljam. Sedemnajst je zelo lepa številka, se bom pa boril še za več,« je razglabljal Nadal, ki so se mu v Parizu z županjo Anne Hidalgo na čelu poklonili tudi z uokvirjenim odtisom njegovih rok na oranžni podlagi in napisom, da je 11 naslovov nadnaravno.
Po še enem pariškem Nadalovem naslovu je pogled na zadnjih šest zmagovalcev turnirjev za veliki slam že kar neverjeten. Na njem je namreč poleg Španca le še Roger Federer, vsak sta zmagala po trikrat, še bolj fascinanten je podatek, da sta jih v 50 letih profesionalne ere od 201 turnirja za veliki slam sama osvojila 37, kar predstavlja 18,4 odstotka! Zdaj, ko se karavana za kratek čas seli na travo, se zdi, da je vrsta spet na Federerju, Nadal niti ni prepričan, ali bo tekmoval. »Zdaj o tem težko razmišljam, saj je za mano psihično zelo naporna peščena sezona. Seveda bi si želel igrati čim več, a moram videti, kako se bo odzvalo moje telo, potem se bom s svojo ekipo odločil, kaj storiti s travnatim delom,« je v skrivnost zavil svoj nastop na Wimbledonu, kjer je zmagal dvakrat, a po letu 2011, ko je izgubil finale proti Novaku Đokoviću, ni več preskočil osmine finala.
Sezona 2018 je še ena mnogih, v katerih se je Rafael Nadal soočal z zdravstvenimi težavami, saj se je v četrtfinalu OP Avstralije zaradi poškodbe vdal Marinu Čiliću, ko se je hotel februarja vrniti na južnoameriškem pesku, ga je spet doletela nevšečnost, tako da je bil nared šele za evropski del sezone na oranžni podlagi. »Peščene sezone sem se lotil z nekaj dvomi, saj sem pred tem zadnji turnir v celoti odigral lani v Šanghaju, torej pet mesecev prej. Takšna vrnitev z zmagami v Monte Carlu, Barceloni, Rimu in še posebej zdaj v Parizu je zame zelo čustvena,« se je na zadnja dva meseca ozrl Nadal, ki je v tem času izgubil le en dvoboj, in sicer proti Dominicu Thiemu v četrtfinalu Madrida.
Na Roland Garrosu je bil Avstrijec zgolj zadnji v nizu, ki Špancu niso bili kos, Nadalova želja, lakota ne pojenjata, če bo zdrav, lahko ostane pariški vladar gotovo še nekaj sezon. »Če bi mi pred sedmimi, osmimi leti dejali, da bom danes, pri 32 stal tu z lovoriko, bi vam odvrnil, da to ni mogoče. A ta nenehna želja po zmagah se pri meni pojavlja povsem naravno. V karieri sem dosegel več, kot sem kdajkoli sanjal, na drugi strani sem preživel tudi veliko težavnih trenutkov zaradi poškodb,« pravi prvi igralec sveta, ki je prvi naslov na Roland Garrosu osvojil, ko je bil predsednik Francije Jacques Chirac, predsednik ZDA George W. Bush in ko je bil osnovan YouTube …
Dokler bo zdržalo telo
Nadal je star 32 let, pred časom je na vzporednico z leto dni starejšim Cristianom Ronaldom, ki ocenjuje, da ima telo 23-letnika z zgolj sedmimi odstotki maščobe, odkrito dejal, da je njegovo telo staro približno 40 let. Morda še kakšno leto več, glede na njegov slog igranja … »S tem se niti ne ukvarjam, dejstvo je, da imam 32 let in da staranju ne morem ubežati. Tenis je zelo pomemben del mojega življenja, a vseeno me glede prihodnosti ne skrbi, saj me zanima še veliko drugih stvari. Bom pa seveda igral, dokler bo moje telo zdržalo in dokler me bo tenis osrečeval. Ko se bo to spremenilo, pa bo čas za druge dejavnosti,« razmišlja Nadal o času, za katerega si številni teniški privrženci želijo, da ne bi prišel še tako kmalu.
Z zmago v Parizu se je Rafa Rogerju Federerju spet približal na tri naslove za veliki slam zaostanka, dvajsetica se zdi tudi za Španca dosegljiva. »Pustite me najprej, da uživam v teh trenutkih zmagoslavja. Ne morem vedno razmišljati le o tem, kaj več bi še rad dosegel. Seveda imam še večje ambicije, a ne moreš biti slabe volje zato, ker ima nekdo več denarja od tebe, večjo hišo, več naslovov za veliki slam. Ne moreš živeti na takšen način. Zadovoljen sem in presrečen ob vsem, kar sem dosegel, tako kot Roger bi imel rad tudi sam v prihodnje 20 lovorik za grand slam ali pa še več, a o tem ta čas gotovo ne razmišljam. Sedemnajst je zelo lepa številka, se bom pa boril še za več,« je razglabljal Nadal, ki so se mu v Parizu z županjo Anne Hidalgo na čelu poklonili tudi z uokvirjenim odtisom njegovih rok na oranžni podlagi in napisom, da je 11 naslovov nadnaravno.
Po še enem pariškem Nadalovem naslovu je pogled na zadnjih šest zmagovalcev turnirjev za veliki slam že kar neverjeten. Na njem je namreč poleg Španca le še Roger Federer, vsak sta zmagala po trikrat, še bolj fascinanten je podatek, da sta jih v 50 letih profesionalne ere od 201 turnirja za veliki slam sama osvojila 37, kar predstavlja 18,4 odstotka! Zdaj, ko se karavana za kratek čas seli na travo, se zdi, da je vrsta spet na Federerju, Nadal niti ni prepričan, ali bo tekmoval. »Zdaj o tem težko razmišljam, saj je za mano psihično zelo naporna peščena sezona. Seveda bi si želel igrati čim več, a moram videti, kako se bo odzvalo moje telo, potem se bom s svojo ekipo odločil, kaj storiti s travnatim delom,« je v skrivnost zavil svoj nastop na Wimbledonu, kjer je zmagal dvakrat, a po letu 2011, ko je izgubil finale proti Novaku Đokoviću, ni več preskočil osmine finala.
