Prosil sem že, da bi moje ime umaknili s stavnic

Najboljši slovenski teniški igralec Aljaž Bedene bo novo sezono začel v Dohi, v letu 2020 pa si želi med drugim preboj okoli 30. mesta.

Objavljeno
27. december 2019 06.00
Posodobljeno
27. december 2019 06.00
Aljaž Bedene si želi na začetku sezone, ko ne bo branil veliko točk, toliko napredovati po svetovni lestvici, da bi bil na velikih slamih nosilec. FOTO: Tadej Regent/Delo
Ljubljana – Precej nenavadni so letos prazniki za najboljšega slovenskega teniškega igralca Aljaža Bedeneta. V celoti jih bo namreč preživel doma in se na turnejo podal »šele« 2. januarja, saj sezona 2020 na uvodu prinaša novost, pokal ATP, na katerem Slovenije ne bo, prvi turnirji ATP pa se bodo začeli 6. januarja. Za Bedeneta bo to Doha, nato sledi selitev v Adelaide in potem v Melbourne na OP Avstralije. Da bi sezono dočakal čim bolje pripravljen in bi lahko v njej naredil še korak naprej, se je tokrat Ljubljančan odločil tudi za desetdnevne priprave v Barceloni, s katerih se je vrnil pred kratkim.
 

So priprave v Barceloni upravičile vaša pričakovanja?


Vsekakor. Na akademiji 4 Slam so bile razmere odlične, vreme je bilo super, igrišča vedno na voljo, kar je pri nas težava, ker jih je vendarle precej malo. Tam so bili tudi Andrej Rubljov, Dušan Lajović, Egor Garasimov in seveda, z boljšimi ko vadiš, na višji ravni je trening, večja je osredotočenost. To se močno pozna in v pripravljalnem obdobju to res potrebuješ. To sem sicer spoznal že leta 2014, ko sem bil pet dni pri Robertu Bautisti Agutu, bilo je vrhunsko, videl sem, kako on dela oziroma, kaj moram sam še narediti. Ti dnevi pred štartom so sila pomembni, zato sem se letos odločil še za daljše priprave, potem ko pred sezono 2019 pripravljalno obdobje ni bilo najboljše in tu zdaj vidim plus za sezono 2020. Res je bilo dobro, velika petka za to. Upam, da mi bo pomagalo v celotni sezoni.


Pri vas smo sicer vajeni, da imate sezono po uspešnosti razdeljena na dva dela.


Da, ponavadi bolje začnem in slabše končam, letos pa je bilo ravno obratno. Glede na slabši začetek je bil sklepni del odličen, nad pričakovanji, sploh ker sem si sredi leta zaželel, da bi bilo že konec. A počitek tedaj mi je zelo prijal, zmaga v Portorožu mi je dala dodaten motiv, od tam se je vse odvijalo, kot bi si želel. V novo sezono grem z dobrimi vtisi in pričakujem, da jo bom začel, kot sem zadnjo končal.


Kaj vam manjka za celotno sezono na visoki ravni?


Velikokrat sem bil poškodovan in to je ena glavnih stvari. Prav tako sem bil pogosto zasičen, zelo rad sem doma, kar se pozna. A še nekaj let kariere imam pred sabo, morda me je to nekako zbudilo, da se zdaj res lahko osredotočim na vsak turnir in naredim vse najbolje, kar lahko. Sicer igram na manj turnirjih kot večina igralcev in če imaš še nekaj smole z žrebi, kar sem jo imel sam, se to hitro pozna, zato je 58. mesto, na katerem sem končal leto, dobro. V novi sezoni želim odigrati še kakšen turnir več in s tem bi lahko spet kar nekaj pridobil.


Predvsem prvi del sezone nudi možnost za napredek, saj letos z izjemo februarja ni bilo dobrih rezultatov.


Da, tu se gotovo nudi priložnost, da pridem do statusa nosilca na največjih turnirjih, denimo v Wimbledonu. Mislim, da bi se dalo priti do 30. mesta na svetu, morda še kaj višje.


Eden od ključnikov ob vaših objavah na družbenih omrežjih je najboljše šele prihaja. Ste zelo prepričani o tem?


Sem, posebej glede na to, kako sem odigral v drugem delu sezone, ko sem le našel pravi material. Počutim se najbolje v karieri, zato mislim, da je to pravi »hashtag«.


Prvi naslov ATP se zdi zelo blizu, a vendarle še daleč. Skupno ste izgubili štirikrat finale, zadnjega letos septembra v Metzu.


Ne obremenjujem se s tem, si ga pa seveda želim osvojiti, temu sem bil sem blizu, sploh nazadnje sem igral dobro. Če bom igral tako kot sem zdaj, bo lovorika prišla. Bolj si želim izboljšati svojo najboljšo uvrstitev na svetovni lestvici, torej 43. mesto od lani, in verjamem, da sem tega sposoben. Če pride s tem še kakšen naslov ATP, toliko bolje.

image
Aljaž Bedene se počuti najbolje v karieri, zato verjame, da najboljše šele prihaja. FOTO: AFP


Kako gledate na kar nekaj zamujenih priložnosti letos, denimo za turnirsko zmago v Riu, kjer ste se sicer pred polfinalom poškodovali, Umagu in Metzu, kjer ste v finalu proti Jo-Wilfriedu Tsongaju osvojili uvodni niz in drugega izgubili v podaljšani igri, ali pa za kakšno odmevno posamično, denimo proti Aleksandru Zverevu na OP ZDA, Matteu Berrettiniju v Wimbledonu?


Da, bilo je nekaj dvobojev, ki bi se lahko drugače razpletli, a kot že rečeno – najboljše šele prihaja. Iz takšnih porazov se veliko naučiš in zavoljo tega tudi napreduješ, hkrati pa tudi vidiš, da se res da, to ni zgolj želja, ampak je veliko bližje realnosti, kot sem si mislil na začetku sezone ali pa še na sredini. Visoko se da priti in delam na vsem, da še napredujem, ne želim ostati tu, kjer sem. Vidim, da lahko še marsikaj izboljšam, čeprav verjamem, da že zdaj igram tenis za top 30. Sicer sem star že 30 let, a imamo igralce, ki so še precej starejši in igrajo svoj najboljši tenis.


Pogrešate kakšno odmevno zmago, imate le eno nad igralcem svetovne deseterice, Kevinom Andersonom, ki pa se vam je vdal?


Premagal sem že veliko igralcev iz dvajseterice, od najboljše deseterice pa sem kar nekaj dvobojev odigral z Nadalom, Đokovićem, s Federerjem in z Murrayem, ki so vendarle svet zase. Letos sem bil v New Yorku le nekaj točk oddaljen od vodstva z 2:0 v nizih proti Zverevu, proti Berrettiniju sem v Wimbledonu vodil z nizom in breakom, a sem popustil. Potrebna je stanovitnost v samih dvobojih, treba jo je dvigniti na višjo raven, potreben je boljši fokus. Tudi zato sem šel na priprave v Barcelono in začel delati s trenerjem Marcusom Wislspergerjem, saj mislim, da lahko z njim dosežem novo stopnico. Tu vidim dodaten plus, to potrebujem.


Januar prinaša prvi turnir za veliki slam, turnir na katerem ste sedemkrat izgubili v 1. kolu, enkrat pa izpadli v kvalifikacijah ...


Da, po pravici povedano, mi tam podlaga nikdar ni odgovarjala, imel sem tudi kar nekaj smole z žrebom, saj sem se meril z Đokovićem, Federerjem, Zverevom. Tokrat bodo igrišča počasnejša, kar je super, in upam, da kmalu popravim to statistiko.


Leto prinaša tudi olimpijske igre, ki v teniškem svetu nimajo takšnega pomena kot v številnih drugih panogah. Kako vi gledate nanje?


Škoda, da so v istem tednu kot Umag, ki ga bom moral tako izpustiti. Nisem še bil na OI in želim si biti član olimpijske zasedbe, kar mislim, da bi mi moralo uspeti, saj bo štela lestvica po Roland Garrosu. Rad bi videl, kako vse skupaj izgleda, olimpijske igre so načeloma nekaj posebnega, ne bi pa rad na njih samo sodeloval, ampak prišel v Tokio v najboljši formi, da vidim, kaj se da doseči. Gotovo bo to neka nova izkušnja, morda celo bolj v življenjskem smislu kot teniškem. Bržčas pa mi OI ta čas pomenijo malce več tudi zato, ker bi glede na uvrstitev na ATP lahko igral že leta 2016, tedaj za Veliko Britanijo, a so mi pravila to preprečila, ker pred tem nisem mogel nastopati v Davisovem pokalu. Doma sem spremljal igre in morda me je to malce razžalostilo, ker sem vedel, da bi bil lahko v Riu.


Ko sva ravno pri igranju za VB. Podoben kot vaš je bil primer Hrvatice Ajle Tomljanović, ki pa je dobila pritožbo in po novem lahko igra za Avstralijo v pokalu fed. Vam je žal, da niste tudi vi vztrajali?


Ona je bila celo še v slabšem položaju, ker na začetku ni imela niti avstralskega potnega lista. Na koncu koncev je, kakor je, se je že moglo tako razplesti. Malce nenavadno je vse skupaj, a zadovoljen sem, da spet igram za Slovenijo. Da, morda bi tudi sam dobil pritožbo, a o tem nisem razmišljal, ker sem se pač odločil za vrnitev. Ne vem sicer, kakšen vpliv ima avstralska zveza, a nekaj se je moralo zgoditi, saj so meni dejali, da nikdar ne bom mogel igrati za VB v Davisovem pokalu, ker so pravila pač pravila. Ta se niso spremenila, a Tomljanovićeva vendarle zdaj lahko igra za Avstralijo ...


Bo v novi sezoni velika trojica še naprej prevladovala?


Mislim, da na velikih slamih bo. Mlade sile bodo sicer grozile, a naslove bo odnašala velika trojica. Nekateri so blizu, a ko pride do dvobojev na tri dobljene nize, je vendarle drugače. Starejši lahko izgubljajo hitrost, ne pa vzdržljivosti in ta na koncu pretehta.


Pred kratkim so nemški mediji objavili, da se je več kot 130 igralcev znašlo v preiskavi zaradi nameščanja rezultatov, med njimi tudi član svetovne trideseterice s tremi lovorikami ATP. Težava je zelo pereča, očitno.


Verjamem, da prihaja do tega, sploh na turnirjih iz serije futures, kjer so zelo majhni nagradni skladi. Ne vem točno, kaj se dogaja, verjetno pa se ne samo pri tenisu, ampak tudi drugih športih, gotovo ima prste vmes mafija. Sam sem enkrat že prosil, da bi se moje ime umaknilo s stavnic, in sicer zaradi groženj, ki jih dobivam, a se to ne da. To pač pride zraven, četudi si ne želiš, turnirjem prinaša denar, je pa res, da ga na manjših potem igralci ne dobijo, zato se po eni strani niti ne morejo čuditi, da se dogaja, kar se.