London – Zmagi nad Martinom Kližanom in Lukašem Rosolom za prvega teniškega igralca sveta Rafaela Nadala ne bi smeli biti nič posebnega, pa vendar se ju je na Wimbledonu razveselil skorajda, kot da je osvojil še 15. turnir za veliki slam v karieri. Ne presenetljivo, včerajšnji dvoboj z Rosolom pa je bil še posebej vznemirljiv.
Leta 2012 je Rafael Nadal Wimbledon začel z izjemnim nizom na sveti travi – pet finalov, od tega dve zmagi –, nato pa je prišel dvoboj 2. kola z Rosolom, v katerem je češki bombarder vpisal skalp kariere, Španec pa je po tem šoku zaradi poškodbe kolen počival več kot pol leta. In vse do uvodnega dvoboja na letošnjem wimbledonskem turnirju ni zmagal na travi (!), zato je bila včerajšnja ponovitev te partije pod posebnim drobnogledom. Na istem prizorišču, torej osrednjem igrišču, in na isti stopnji tekmovanja se je zdel tudi enak razplet kot pred dvema letoma skorajda nemogoč, saj takšni igralci, kot je Nadal, vendarle redko dvakrat nepričakovano izgubijo proti istemu tekmecu.
Pa je sprva kar kazalo na déjà vu, Rafa je vsekakor spet hodil po robu, a nekateri igralci na določenem prizorišču v velikih dvobojih zaigrajo nad svojimi sposobnostmi (Sergej Stahovski denimo, ki je lani v Wimbledonu v 2. kolu izločil Rogerja Federerja, nato ni dosegel niti enega omembe vrednega rezultata, zdaj pa je za preboj med 32 premagal pariškega polfinalista Ernestsa Gulbisa). Tudi Kližan je v prvem dvoboju zagrozil, ko je z vseh strani udarjal na vso moč. Dokler so bile žogice natančne, je šlo, potem ne več, enaka je bila zgodba včeraj. Rosol je imel po odličnem začetku možnosti za vodstvo z 2:0 v nizih (v drugem je najprej vodil z breakom, nato pa si je tudi v podaljšani igri prvi priigral prednost ter imel tudi žogico za 7:6), ko tega ni izkoristil in je za izenačenje celo naredil dvojno napako, pa se je vse obrnilo.
»Če bi izgubil točko za 0:2 v nizih, bi kaj lahko tukaj sedel kot poraženec. Tako majhna je lahko razlika na koncu. Sicer pa sem zelo zadovoljen s svojo predstavo. Tudi ko sem izgubljal, sem se boril naprej, telesno in psihično se nisem predajal. Zadnje tri nize sem odigral z izjemno energijo, zelo pozitivno, noge so bile hitre, na takšni ravni sem nazadnje igral pred tremi leti. To je zame zelo pomemben podatek, prav tako kot zmaga, saj je trava zame res težavna podlaga,« je bil zadovoljen Nadal, ki je po dvoboju ekspresno prišel na novinarsko konferenco. Kot velik nogometni navdušenec – teh je med teniškimi igralci in igralkami zelo veliko – pač ni želel (preveč) zamuditi tekme med Nemčijo in ZDA …
Moški del wimbledonskega turnirja je včeraj sicer ponudil nekaj izjemnih dvobojev ter potrdil nadarjenost Jirija Veselyja in Nicka Kyrgiosa, ki sta po maratonskih obračunih izločila francoska nosilca Gaëla Monfilsa in Richarda Gasqueta. Čeh šteje le 20 let, Avstralec grško-malezijskih korenin pa 19, oba sta bila med mladinci prva na svetu, jutri pa se bosta med seboj udarila za mesto v osmini finala. Kyrgios, ki nastopa s povabilom prirediteljev, je celo rešil devet zaključnih žogic, kar je rekord odprte ere v Wimbledonu, za nameček je zaostajal tudi z 0:2 v nizih. »Neverjeten dvoboj. Prvič sem rešil zaostanek z 0:2 v nizih, občutek je izjemen. Ponosen sem nase, kako sem se boril in se nisem predajal. Devet zaključnih žogic tudi ni mačji kašelj, a vseeno sem bolj vesel, da sem se izvlekel po 0:2. Preboj v 3. kolo grand slama je zame velika karierna prelomnica, največja zmaga doslej in na tem lahko gradim naprej,« razmišlja veliki up avstralskega tenisa, za katerega je Gasquet po porazu ocenil, da gre za bodočega člana svetovne peterice, a sam ima še nekoliko smelejše načrte: »Moj cilj je, da postanem številka 1.«
Medtem je slovenskih nastopov skorajda že povsem konec, saj je v 1. kolu ženskih dvojic izpadla tudi Andreja Klepač, tako da ostaja v igri le še Katarina Srebotnik v mešanih dvojicah, v katerih sta z Mikom Bryanom prva nosilca.
Komentarji