V treh letih do 10 kilogramov mišic

Združenje teniških profesionalcev (ATP) ga uvršča med člane naslednje generacije (#NextGenATP), a je pri 20 letih vendarle tudi že trdni del zdajšnje. Aleksander Zverev je tretji najboljši igralec v tej sezoni, za Rafaelom Nadalom in Rogerjem Federerjem, ob tej dvojici je edini osvojil dva turnirja iz serije masters, zdaj pa je pred njim pomembna naloga: da vendarle tudi na velikih slamih doseže odmeven rezultat.

Nemec je v letošnji »dirki« tretji, na lestvici zadnjih 365 dni šesti, je tik pred tem, da si prvič zagotovi nastop na mastersu osmerice v Londonu, na novo ustanovljeni sklepni turnir za »naslednjo generacijo« (Milano) se je že uvrstil, za zdaj pa ostaja poraženec največjih štirih turnirjev. Resda je na njih zbral le devet nastopov, a njegovi rezultati so vseeno podpovprečni, zgolj enkrat, letos na Wimbledonu, je igral v osmini finala, na OP Avstralije in Roland Garrosu še nikdar ni preskočil 3. kola, na OP ZDA pa je njegov najboljši rezultat 2. kolo ... Zdi se, da je napočil čas, da vendarle tudi na velikih slamih pride do res odmevnega dosežka, posebej ker številne odpovedi in vprašanja glede pripravljenosti nekaterih v moškem delu odpirajo vrata več igralcem kot doslej. Zverev vsekakor sodi mednje, potem ko si je letos dokončno zagotovil mesto med najboljšim, saj je osvojil kar pet turnirjev ATP, dva od teh sta bila iz serije masters. Nazadnje je to igralcu, ki ni član velike četverice, uspelo pred desetimi leti, in sicer Davidu Nalbandianu. Ob peščenem Rimu je pred kratkim osvojil še Montreal, kjer je v finalu ugnal Rogerja Federerja (ta je tedaj že imel težave s hrbtom), pred kanadskim mastersom je bil nepremagljiv tudi v Washingtonu, preden mu je v Cincinnatiju zmanjkalo »goriva«. A popotnica za OP ZDA je bila odlična.

»Tenis, ki ga igram ta čas, me navdaja s samozavestjo. Še nikdar se nisem tako dobro počutil pred nobenim turnirjem za veliki slam kot prav tokrat pred US opnom. Upam, da bom lahko to potrdil tudi na igrišču,« pravi mlajši od bratov Zverev, ki je bil v zadnjih sezonah s svojim vzponom navdih tudi za starejšega brata Mišo, da je spet oživil svojo kariero in letos na OP Avstralije denimo ugnal prvega nosilca Andyja Murraya. »Odkar je bil Saša dovolj star, da je razumel, kaj govorim, sem mu dopovedoval, da bo nekoč zmagovalec turnirja za veliki slam. Vanj verjamem bolj kot kdorkoli drug, ker vem, kako zelo je odločen, kakšna oseba je, poleg tega ima tudi zelo dobro igro,« pravi starejši od bratov Zverev, ki sta ljubezen podedovala po starših Irini in Aleksandru, nekdanjih ruskih teniških igralcih, ki sta se v Nemčijo preselila, še preden je bil rojen mlajši sin (Miša še v Moskvi).

Letos je Saša na velikih slamih doživel kar nekaj bolečih porazov, saj je na OP Avstralije v 3. kolu izgubil proti Nadalu v petih nizih, ko so ga že močno zdelovali krči, prav tako je se je z 2:3 poslovil v osmini finala Wimbledona proti Milošu Raoniću, posebej šokanten poraz pa je bil v 1. kolu Roland Garrosa proti Fernandu Verdascu, saj je pred tem osvojil Rim ... Na drugi strani je v sezoni zbral šest zmag nad tekmeci svetovne deseterice, po Wimbledonu pa je šel tudi sam po poteh številnih igralcev in v svoj trenerski štab pripeljal nekdanjega zmagovalca turnirja za veliki slam Juana Carlosa Ferrera. Resda je Španec osvojil Roland Garros, a tudi na OP ZDA je bil blizu (finale 2003), pri zvezdniških trenerjih pa je najpomembneje, da vedo, kakšna je pot do največjih lovorik.

Prvega skupnega uspeha se ne bi mogla veseliti hitreje, saj je Aleksander osvojil že prva dva turnirja po združitvi moči. »Seveda nisem pričakoval začetka z dvema naslovoma, a ko sem ga opazoval med desetdnevnim skupnim treningom, sem bil šokiran nad njegovo disciplino in predanostjo tenisu. Tako zelo si želi napredovati, dela, da bo eden največjih. Za svoja leta je zelo zrel in v tem je največja razlika v primerjavi z njegovimi vrstniki. Še vedno lahko napreduje po mentalni plati, seveda tudi po tehnični, a star je 20 let in časa ima še več kot dovolj,« je navdušen Ferrero nad svojim varovancem, ki je v zadnjih letih izjemno napredoval v vseh pogledih, posebej pa še pri telesni pripravi, zaradi katere je zadnje tri sezone končal predčasno. Pod vodstvom Jeza Greena, ki je izklesal tudi telo Andyja Murraya, je preobrazba več kot očitna: potem ko je febraurja 2014 pri 198 cm tehtal 75 kg in dvignil utež s 40 kg, je leto dni kasneje tehtal 81 kg in dvignil 60 kg, novembra 2015 je že »premagal« svojo težo – 83,5 kg : 85 kg, razmerje se je stopnjevalo vse do prejšnjega mesca, ko je dvignil 150 kg, tehtal pa 85,8. »V zadnjih treh letih sem pridobil približno deset kg mišične mase, kar mi je prineslo možnost, da se enakovredno merim in tudi premagujem najboljše igralce sveta na velikih turnirjih,« ocenjuje Saša Zverev, v katerem tudi Nadal in Federer vidita bodočo št. 1. »Kaj takega je še posebej lepo slišati od Rogerja in Rafe. Vem, da to pravi tudi veliko novinarjev, a vendarle je nekaj povsem drugega, če to rečeta igralca, ki vesta, kaj vse je potrebno, da se pride na vrh,« pravi Zverev v upanju, da bo to vendarle v prihodnjih 14 dneh potrdil tudi na največjem odru.