Že v prejšnji sezoni nared za turnirski naslov
Začenja se peščeni del sezone, v kateri najboljši slovenski teniški igralec Aljaž Bedene pričakuje najboljše rezultate
Odpri galerijo
Aljaž Bedene je v tej sezoni na pesku že igral v finalu Buenos Airesa, zato se veseli vrnitve na oranžno podlago. FOTO: Jure Eržen
Ljubljana – Za najboljšega slovenskega teniškega igralca Aljaža Bedeneta (53. na ATP) se začenja najljubši del sezone, peščeni. Na tej podlagi je letos že zabeležil lepe rezultate in februarja igral v finalu turnirja ATP v Buenos Airesu ter četrtfinalu Rio de Janeira, a odtlej igral le za vzorec. Zgolj v Miamiju in minuli konec tedna v Davisovem pokalu, saj je bil vmes bolan in poškodovan.
Od februarja ste odigrali le en dvoboj v Miamiju, kako se je vaše telo odzvalo na tri partije v dveh dneh v Davisovem pokalu?
Noga oz. stegenska mišica je vedno boljše, stanje se ni poslabšalo. V Davisovem pokalu sicer nisem bil stoodstoten, saj nisem treniral, nisem bil pripravljen, ko bi si želel, zdaj pa lahko vadim že skorajda povsem normalno in mislim, da bom kmalu povsem nared. Tudi teniški trener je spet prišel v Slovenijo, potem ko ga nekaj časa ni bilo, saj z mano zaradi poškodbe ni mogel delati.
Kako gledate na dogajanje v Davisovem pokalu? Kako ste se počutili, ko ste ostali sami od najboljših naših igralcev?
Še vedno smo na koncu igrali proti Turčiji in je bila za zmago dovolj tudi naša okrnjena ekipa. Žal je prišlo do tega, da sem od najboljših ostal sam, a treba je poudariti, da je bil Blaž Rola izvzet iz dogovora, ki smo ga sklenili s teniško zvezo. Kavčič je na drugi strani postavljal svoje pogoje, zakaj se je odločil, kot se je, ne vem, sam pa sem si želel spet zaigrati, vseeno mi je bilo, kakšen bo dogovor, v vsakem primeru bi bil v reprezentanci.
Zdaj ste večkrat poudarili, da zelo radi igrate za reprezentanco, da vam je v čast, kar se seveda sliši precej nenavadno glede na preteklost … Vam je kdaj žal, da niste zaigrali, ko je imela Slovenija res močno ekipo in bi bila z vami gotovo v igri za odličen rezultat?
Kot sem povedal, se s kapetanom nisem strinjal. Ni mi odgovarjalo, kar se je dogajalo, pa ne zato, ker sem hotel biti prvi lopar, veliko stvari se mi je zdelo nespoštljivih, neprofesionalnih, zato sem si želel spremembo. A ob vseh dolgotrajnih prepričevanjih sem vedno naletel na gluha ušesa, zato sem se tedaj odločil za odhod v Veliko Britanijo. Zdaj so se stvari spremenile, čeprav so nekateri krivci ostali, a Blaž Trupej ni več kapetan. Zanimivo, da je še pred mojo vrnitvijo prišlo do razpada sistema, kar sem napovedoval že pred leti, ker je bilo pač vse skupaj na tako zelo neprofesionalni ravni. Res je bila oz. bi bila tedaj ekipa sposobna velikih stvari, a mi ni žal, da nisem igral, ker so bile stvari takšne, kot so bile. Zdaj sem se vrnil, star sem 28 let, imamo še nekaj sezon, morda reprezentanca nikdar več ne bo tako močna, a vsekakor je pomembno tudi, da uživaš. Če pomagaš reprezentanci, je res nekaj najlepšega.
Boste do nadaljnjega vseskozi igrali?
Da.
Pričakujete, da bo Grega Žemlja kot trener prepričal Rolo, da se bo pogosteje odzival?
Grega je velik podpornik slovenske reprezentance, tudi tokrat je bil v Portorožu in je navijal za nas. Če že nista imela pogovora z Rolco, ga pa gotovo še bosta in mislim, da bo razplet pozitiven.
Reprezentančni nastopi za letos so končani, zdaj se vračate na turnejo, začenši z mastersom v Monte Carlu prihodnji teden.
Da, zdaj prihaja peščeni del sezone in tukaj pričakujem dobre, najboljše rezultate. Na pesku se dobro počutim, pri nas pač ni težko dobiti peščenih igrišč, na njih smo odraščali. Dobro se počutim, v Portorožu sem na trenutke prikazal dober tenis, kar je vsekakor pomemben podatek, glede na to, da nisem veliko igral. Zdi se mi, da lahko od začetka pa do Roland Garrosa igram dobro. Vmes bodo še turnirji v Budimpešti in Istanbulu ter še en masters v Rimu, medtem ko bom madridskega izpustil. Če bi igral na vseh, bi bilo preveč, če moram med vsemi temi enega prečrtati, pa je to vsekakor Madrid, in sicer zaradi nadmorske višine, tam še nikdar nisem igral.
April je mesec, ko branite največ točk, v ponedeljek se vam jih je izbrisalo 90, do konca meseca se vam jih bo še 242. Vas to kaj obremenjuje?
Ne, je pa vsekakor pomagalo, da sem v Buenos Airesu igral v finalu in v Riu v četrtfinalu, sezono sem dobro začel. Najpomembneje je, da dobro igram, da je glava na pravem mestu. Ne gledam, koliko bi lahko padel na svetovni lestvici, če smo že pri tem, je pa tudi treba vedeti, da lani po Wimbledonu oz. Hamburgu skorajda nisem igral in letos ne bom branil nobenih točk. Sicer pa 242 točk, kolikor jih še izgubim ta mesec, pomeni osvojitev enega turnirja iz serije 250 in sem na ničli.
Ko že omenjate – ste nared za zmago, za naslednji korak za slovenski tenis, potem ko ste doslej trikrat igrali v finalu?
Sem. Mislim, da sem bil že lani v Budimpešti, a se mi je pred finalom odprl žulj na prstu igralne roke in nisem mogel normalno igrati. Februarja proti Dominicu Thiemu je bilo toliko težje, ker gre za enega od najboljših igralcev na pesku, v Chennaiju sem izgubil proti Stanu Wawrinki … Dva finalna tekmeca sta bila res težka, proti Lucasu Pouillu pa bi imel možnosti, saj sem sicer igral res dobro, a se je zgodilo, kar se je.
Čutite igralci poseben položaj v svetovnem tenisu, se zavedate priložnosti, ki se ponuja ob odsotnosti res številnih asov?
Zaradi tega je veliko igralcev tudi prišlo v svetovno deseterico, pa sicer ne bi, enako velja za kar nekaj zmagovalcev turnirjev. Več točk je na voljo, več je igralcev, ki lahko osvojijo turnirje, položaj je zanimiv in tudi če ni nekaterih najboljših, se še vedno igra dober tenis. Sam sicer tega specifičnega položaja, ki se vsekakor čuti, nisem mogel izkoristiti, ker sem bil tudi sam večinoma doma, potem ko so številni predčasno končali lansko sezono. Odigral sem le še nekaj turnirjev, a nisem bil pripravljen, tako da s tem nisem nič pridobil.
Zakaj menite, da je toliko poškodb? Resda se dviguje povprečna starost, a poškodovani so tudi mlajši.
Turnirski tempo je res hud, poleg tega je vedno več turnirjev na trdi podlagi in za telo je to najslabše. V tem vidim glavni vzrok.
Kako vidite razplet sezone, tako pri vrhu kot pri sebi?
V peščeni bo po mojem mnenju kralj Rafael Nadal, travnata se bo razpletla podobno kot lani, torej bo najboljši Roger Federer, mislim, da bo najbolj zanimivo na severnoameriški betonski turneji, OP ZDA bi lahko bilo zelo odprto. Zanimivo bo tudi videti, kako bo, ko se bo vrnil Andy Murray, upam, da bo z njegovimi kolki vse v redu, prav tako, kaj se bo zgodilo z Novakom Đokovićem. Sam pa si želim ostati zdrav, vem, da lahko igram dober tenis. Če bom igral tako, kot znam, bi lahko sezono končal okrog 30. mesta na ATP. Ker so spremenili sistem na velikih slamih za prihodnjo sezono, s tem sicer ne bi bil nosilec, kar je bila moja želja, bom pa vsaj na turnirjih iz serije masters.
Od februarja ste odigrali le en dvoboj v Miamiju, kako se je vaše telo odzvalo na tri partije v dveh dneh v Davisovem pokalu?
Noga oz. stegenska mišica je vedno boljše, stanje se ni poslabšalo. V Davisovem pokalu sicer nisem bil stoodstoten, saj nisem treniral, nisem bil pripravljen, ko bi si želel, zdaj pa lahko vadim že skorajda povsem normalno in mislim, da bom kmalu povsem nared. Tudi teniški trener je spet prišel v Slovenijo, potem ko ga nekaj časa ni bilo, saj z mano zaradi poškodbe ni mogel delati.
Kako gledate na dogajanje v Davisovem pokalu? Kako ste se počutili, ko ste ostali sami od najboljših naših igralcev?
Še vedno smo na koncu igrali proti Turčiji in je bila za zmago dovolj tudi naša okrnjena ekipa. Žal je prišlo do tega, da sem od najboljših ostal sam, a treba je poudariti, da je bil Blaž Rola izvzet iz dogovora, ki smo ga sklenili s teniško zvezo. Kavčič je na drugi strani postavljal svoje pogoje, zakaj se je odločil, kot se je, ne vem, sam pa sem si želel spet zaigrati, vseeno mi je bilo, kakšen bo dogovor, v vsakem primeru bi bil v reprezentanci.
Zdaj ste večkrat poudarili, da zelo radi igrate za reprezentanco, da vam je v čast, kar se seveda sliši precej nenavadno glede na preteklost … Vam je kdaj žal, da niste zaigrali, ko je imela Slovenija res močno ekipo in bi bila z vami gotovo v igri za odličen rezultat?
Kot sem povedal, se s kapetanom nisem strinjal. Ni mi odgovarjalo, kar se je dogajalo, pa ne zato, ker sem hotel biti prvi lopar, veliko stvari se mi je zdelo nespoštljivih, neprofesionalnih, zato sem si želel spremembo. A ob vseh dolgotrajnih prepričevanjih sem vedno naletel na gluha ušesa, zato sem se tedaj odločil za odhod v Veliko Britanijo. Zdaj so se stvari spremenile, čeprav so nekateri krivci ostali, a Blaž Trupej ni več kapetan. Zanimivo, da je še pred mojo vrnitvijo prišlo do razpada sistema, kar sem napovedoval že pred leti, ker je bilo pač vse skupaj na tako zelo neprofesionalni ravni. Res je bila oz. bi bila tedaj ekipa sposobna velikih stvari, a mi ni žal, da nisem igral, ker so bile stvari takšne, kot so bile. Zdaj sem se vrnil, star sem 28 let, imamo še nekaj sezon, morda reprezentanca nikdar več ne bo tako močna, a vsekakor je pomembno tudi, da uživaš. Če pomagaš reprezentanci, je res nekaj najlepšega.
Boste do nadaljnjega vseskozi igrali?
Da.
Pričakujete, da bo Grega Žemlja kot trener prepričal Rolo, da se bo pogosteje odzival?
Grega je velik podpornik slovenske reprezentance, tudi tokrat je bil v Portorožu in je navijal za nas. Če že nista imela pogovora z Rolco, ga pa gotovo še bosta in mislim, da bo razplet pozitiven.
Reprezentančni nastopi za letos so končani, zdaj se vračate na turnejo, začenši z mastersom v Monte Carlu prihodnji teden.
Da, zdaj prihaja peščeni del sezone in tukaj pričakujem dobre, najboljše rezultate. Na pesku se dobro počutim, pri nas pač ni težko dobiti peščenih igrišč, na njih smo odraščali. Dobro se počutim, v Portorožu sem na trenutke prikazal dober tenis, kar je vsekakor pomemben podatek, glede na to, da nisem veliko igral. Zdi se mi, da lahko od začetka pa do Roland Garrosa igram dobro. Vmes bodo še turnirji v Budimpešti in Istanbulu ter še en masters v Rimu, medtem ko bom madridskega izpustil. Če bi igral na vseh, bi bilo preveč, če moram med vsemi temi enega prečrtati, pa je to vsekakor Madrid, in sicer zaradi nadmorske višine, tam še nikdar nisem igral.
April je mesec, ko branite največ točk, v ponedeljek se vam jih je izbrisalo 90, do konca meseca se vam jih bo še 242. Vas to kaj obremenjuje?
Ne, je pa vsekakor pomagalo, da sem v Buenos Airesu igral v finalu in v Riu v četrtfinalu, sezono sem dobro začel. Najpomembneje je, da dobro igram, da je glava na pravem mestu. Ne gledam, koliko bi lahko padel na svetovni lestvici, če smo že pri tem, je pa tudi treba vedeti, da lani po Wimbledonu oz. Hamburgu skorajda nisem igral in letos ne bom branil nobenih točk. Sicer pa 242 točk, kolikor jih še izgubim ta mesec, pomeni osvojitev enega turnirja iz serije 250 in sem na ničli.
Ko že omenjate – ste nared za zmago, za naslednji korak za slovenski tenis, potem ko ste doslej trikrat igrali v finalu?
Sem. Mislim, da sem bil že lani v Budimpešti, a se mi je pred finalom odprl žulj na prstu igralne roke in nisem mogel normalno igrati. Februarja proti Dominicu Thiemu je bilo toliko težje, ker gre za enega od najboljših igralcev na pesku, v Chennaiju sem izgubil proti Stanu Wawrinki … Dva finalna tekmeca sta bila res težka, proti Lucasu Pouillu pa bi imel možnosti, saj sem sicer igral res dobro, a se je zgodilo, kar se je.
Čutite igralci poseben položaj v svetovnem tenisu, se zavedate priložnosti, ki se ponuja ob odsotnosti res številnih asov?
Zaradi tega je veliko igralcev tudi prišlo v svetovno deseterico, pa sicer ne bi, enako velja za kar nekaj zmagovalcev turnirjev. Več točk je na voljo, več je igralcev, ki lahko osvojijo turnirje, položaj je zanimiv in tudi če ni nekaterih najboljših, se še vedno igra dober tenis. Sam sicer tega specifičnega položaja, ki se vsekakor čuti, nisem mogel izkoristiti, ker sem bil tudi sam večinoma doma, potem ko so številni predčasno končali lansko sezono. Odigral sem le še nekaj turnirjev, a nisem bil pripravljen, tako da s tem nisem nič pridobil.
Zakaj menite, da je toliko poškodb? Resda se dviguje povprečna starost, a poškodovani so tudi mlajši.
Turnirski tempo je res hud, poleg tega je vedno več turnirjev na trdi podlagi in za telo je to najslabše. V tem vidim glavni vzrok.
Kako vidite razplet sezone, tako pri vrhu kot pri sebi?
V peščeni bo po mojem mnenju kralj Rafael Nadal, travnata se bo razpletla podobno kot lani, torej bo najboljši Roger Federer, mislim, da bo najbolj zanimivo na severnoameriški betonski turneji, OP ZDA bi lahko bilo zelo odprto. Zanimivo bo tudi videti, kako bo, ko se bo vrnil Andy Murray, upam, da bo z njegovimi kolki vse v redu, prav tako, kaj se bo zgodilo z Novakom Đokovićem. Sam pa si želim ostati zdrav, vem, da lahko igram dober tenis. Če bom igral tako, kot znam, bi lahko sezono končal okrog 30. mesta na ATP. Ker so spremenili sistem na velikih slamih za prihodnjo sezono, s tem sicer ne bi bil nosilec, kar je bila moja želja, bom pa vsaj na turnirjih iz serije masters.
