Želi si rekord, a z njim ne bi bil nič srečnejši

Rafael Nadal v izjemnem finalu OP ZDA do 19. lovorike za veliki slam, četrte v New Yorku

Objavljeno
09. september 2019 20.00
Posodobljeno
09. september 2019 20.03
Rafaela Nadala se je dolgo časa držala oznaka peščenega specialista, a Španec je na OP Avstralije, v Wimbledonu in na OP ZDA osvojil sedem lovorik. FOTO: USA Today Sports
New York – Bitka med Rogerjem Federerjem in Rafaelom Nadalom po številu naslovov za grand slam se zaostruje. Španec se je po izjemnem finalu OP ZDA, v katerem je po peturnem maratonu, ki so ga zaznamovali številni zasuki, s 7:5, 6:3, 5:7, 4:6, 6:4 ugnal Daniila Medvedjeva in prišel do 19. velike lovorike, za švicarskim superzvezdnikom zaostaja le še za eno, Novak Đoković na 3. mestu večne lestvice jih ima 16. Vsi priznavajo, da si želijo ob koncu kariere voditi na tej lestvici, a da to ni primaren cilj, seveda pa ta troboj močno razvnema navijače.

Ob razpravah, ali bi morali turnirji za veliki slam moške dvoboje skrajšati na dva dobljena niza, Rafael Nadal vedno poudarja, da si nihče ne zapomni partij, ki trajajo eno uro, medtem ko dobijo maratoni posebno mesto v zgodovini. Eden takšnih je bil tudi finale New Yorka, v katerem je dve uri in pol kazalo na rutinsko zmago Španca, saj je vodil z 2:0 v nizih ter breakom v tretjem, a je Medvedjev uprizoril veliki zasuk za 2:2 v nizih, še enega po zaostanku z 2:5 v odločilnem, a je Rafa kot že tolikokrat doslej nekako le našel pot do zmage.

»Zadnje tri ure dvoboja so bile zelo napete, tako telesno kot čustveno zelo naporne, počaščen sem, da sem bil del te bitke, ki bo šla v teniško zgodovino,« se je skala odvalila s pleč Nadalu, ki so ga nato med predvajanjem posnetkov njegovih 19 zmag za veliki slam na velikem zaslonu premagale solze.

Razumljivo, marsikaj je moral prestati na poti do te veličastne številke, nazadnje lani, ko se je moral prav v polfinalu OP ZDA vdati Juanu Martinu del Potru zaradi poškodbe kolena. »Da sem še vedno na tej ravni, je res nekaj posebnega. Zaradi poškodb sem preživljal težke trenutke, vse telesne preglavice pa potem vplivajo tudi na mentalno pripravljenost,« se je spomnil Nadal, potem ko je dosegel 19. zmago za veliki slam, že četrto v New Yorku, kjer je sicer najdlje lovil prvo lovoriko od vseh turnirjev velike četverice. Karierni grand slam je namreč dopolnil v Velikem jabolku leta 2010, nato zmagal še 2013 in 2017 ter včeraj, zdaj je to njegov drugi najuspešnejši turnir za veliki slam, za OP Francije seveda, ki ga je letos osvojil že dvanajstič. V Wimbledonu je osvojil dve lovoriki, na OP Avstralije pa eno.


Ducat zaporednih naslovov velike trojice


Razmerje med veliko trojico glede števila velikih naslovov se spreminja skorajda od turnirja do turnirja. Če se je zdel Federer ob začetku lanske sezone neulovljiv, je januarja letos kazalo, da nihče ne more ustaviti Đokovića, ta čas se zdijo zelo lepe Nadalove možnosti.

»Ko bomo vsi trije končali kariere, bi si želel imeti največ zmag, vendar to ni stvar, o kateri bi razmišljal, zaradi tega ne bi bil prav nič srečnejši, nič bolj mirno ne bi spal. Ne treniram zaradi tega in ne igram zaradi tega. Zame je najpomembnejše, da uživam v tenisu, da sem srečen. Tu ne gre samo za velike slame, pomembnih je še veliko drugih stvari. Ne moreš se cele dneve obremenjevati s tem, ali ima tekmec kakšno zmago več ali manj. V karieri sem dosegel veliko več, kot sem si kdajkoli predstavljal, da bom,« je razmišljal Španec, potem ko je nadaljeval vladavino velike trojice na grand slamih, njen niz je zdaj že pri 12 zaporednih naslovih.

Če je pri ženskah v New Yorku slavila prva igralka, ki je bila rojena leta 2000 (Bianca Andreescu), pri moških še vedno čakamo, da bo zmagal prvi, ki je bil rojen v zadnjem desetletju prejšnjega stoletja ... Najmlajši zmagovalec za veliki slam je namreč ta čas Marin Čilić (OP ZDA 2014), ki bo 28. t. m. dopolnil 31 let, Juan Martin del Potro (OP ZDA 2009) je pet dni starejši.

Nadal in Đoković sta si letos razdelila po dva naslova za veliki slam, Rafa je prepričljivo najboljši igralec zgolj te sezone, na svetovni lestvici, ki šteje rezultate zadnjega leta dni, pa je Španec tudi precej znižal zaostanek za Srbom. Pri čemer seveda ne brani niti točke več, saj lani po OP ZDA ni igral, Nole jih na drugi strani kar 2600, realno je, da se še petič povzpne na 1. mesto. »To ni moj cilj, ne igram za to. Super, če mi bo uspelo, vendar pa pri svoji starosti ne morem izgubljati energije z lovom na št. 1. Zame je najpomembnejše, da lahko na visoki ravni tekmujem, kolikor dolgo bo mogoče. Je pa jasno, če bom lahko dobro igral do konca sezone, potem bom imel lepe možnosti,« je še o eni bitki dejal Nadal.