S klasiko prek Planice do Pjongčanga

Ljubljana – V izbrani vrsti smučarskih tekačev in tekačic na uradni predstavitvi nordijskih reprezentanc pred prihajajočo sezono niso skrivali, da si želijo doseči precej več kot v prejšnji zimi. Takrat pa je nase, in sicer z zmago na olimpijski generalki v Pjongčangu, opozorila Anamarija Lampič. Reprezentantka iz kranjskega kluba se zdaj že veseli novih tekmovalnih izzivov.

Podobno kot drugi iz tekaške srenje srednjevropskih reprezentanc se je razveselila selitve na sever. »Dejansko je še dobro, da so nam pri zvezi omogočili en teden treninga v Davosu, ki je med najdražjimi kraji na stari celini, tam smo vadili v štirikilometrskem krogu na umetnem snegu. A na Finskem je proga iz naravnega snega, zato sem že prav nestrpna glede prihoda v pravo zimsko okolje,« je poudarila pred sredinim odhodom v nordijsko deželo, kjer bo najprej od danes najprej do nedelje tekma FIS, nato pa se bo prihodnji teden tekaška zgodba olimpijske sezone začela zares.

»Konkurence, ki bo na tej zadnji preizkušnji pred začetkom svetovnega pokala, ne poznam, a o tem, proti komu se bom pomerila v smučini, se res ne obremenjujem. Predvsem me zanima osebna raven pripravljenosti za uvod v sezono, nakar pa si seveda želim, da bi bila na začetku lova za točkami na Finskem in Norveškem uspešnejša kot pred enim letom,« pravi svetlolasa Gorenjka. Takrat ji ni šlo vse po željah, zbegali so jo tudi prireditelji, seveda nehote, ker niso pravočasno našli njenega oddajnika in so ji ga prinesli tik pred štartom. Na naslednji postaji v Lillehammerju pa se je zapletlo s slabo pripravljenimi smučmi.

»Upam, da bo ob letošnjem štartu več sreče, res pa je tekem v sezoni precej, tako da res ne kaže obupati, če se ti kje zatakne,« se zaveda 22-letnica in prav zaradi omenjenih pogostih tekmovalnih preizkušenj še ne razmišlja o olimpijskih igrah: »Uf, do teh je še tako dolga pot, zares me do srede februarja čaka še marsikaj,« poudari, a nato se ji misli le za hip ustavijo v Pjongčangu. Še prej pa v domači Planici. »Drži, klasični slog ostaja 'moj', dobro se zavedam, da moram izboljšati drsalni korak, toda dva za nas najpomembnejša šprinta v zimi, januarski planiški in februarski olimpijski, bosta prav v klasiki, kar mi prav ustreza,« se nasmehne.

Sicer prav prikupna sogovornica pogosto izžareva dobro voljo, s prepletom optimizma in samozavesti se skuša lotevati sleherne naloge v smučini. Pritiski je vsaj zaenkrat ne obremenjujejo, le s tremo se zna soočiti. »Zlasti zdaj na začetku sezone, ko še ugibam o svoji tekmovalni pripravljenosti,« poudari in doda, da sicer zaupa glavnemu reprezentančnemu trenerju Stefanu Saraccu. Tudi Italijan si je po prejšnji sezoni spoznavanja s slovensko reprezentanco zdaj že bolj na jasnem, kako sodelovati z zmagovalko olimpijske generalke v Pjongčangu. »Pravzaprav sva se že v prejšnji sezoni s trenerjem dobro ujela, zato mi niti ni kaj prida spreminjal pripravljalnega načrta. Vadila sem skoraj natanko tako kot pred prejšnjo sezono,« v pričakovanju sezone pravi 22-letna reprezentantka. Tudi pri opremi ni ničesar spreminjala, smuči ostajajo Fischerjeve, obutev prav tako.

Pomembno ji je tudi, da se je ob dveh manjših prehladih zdravstveno prav spodobno prebila skozi naporne priprave, o zadnjem dopinškem primeru biatlonke Teje Gregorin poskuša kar najmanj razmišljati. »Res pa je, da me pred to sezono zelo pogosto preverjajo, vsaj že petkrat ali šestkrat sem prestala protidopinški test. Žal pa sem si prislužila en opomin, ker sem pozabila prijaviti, kje se nahajam. En dan prej, kot je bilo sprva načrtovano, smo zapustili prizorišče priprav, v vsej naglici sem pozabila na omenjeno obveznost. Zaenkrat še ni skrbi, le želim si, da jih tudi v prihodnje ne bo,« je še podčrtala pred zimo visokih pričakovanj.