Vitranc: Nekoč se je tu svet ustavil, pa so morali zapreti cesto

Kranjska Gora – V smučarski Zgornjesavski dolini so ponosni ob spoznanju, da bo 57. pokal Vitranc že 50. po vrsti, ki bo štel za točke svetovnega pokala. O spominih in sedanjosti cenjenega in odmevnega tekmovanja smo se pogovarjali z nekdanjimi slovenskimi reprezentanti – Blažem Jakopičem, Grego Benedikom in Juretom Koširjem.

Prav vsak med trojico je pustil zelo vidne sledi v bogati zgodovini alpskega smučanja v Sloveniji, njihovi nastopi na domačem prizorišču so vedno znova privabljali množice navdušenih privržencev od blizu in daleč. Jakopič je kajpak tekmoval na stari vitranški progi s ciljem tik ob cesti in prepoznavni bencinski črpalki, Benedik se dobro spominja selitve na podkorensko strmino, na kateri smo ga ujeli tudi včeraj med sklepno pripravo terena za novo izvedbo jutrišnje preizkušnje v veleslalomu in nedeljske v slalomu, Košir pa je prav na tej progi, januarja 1999, dosegel eno od svojih treh slalomskih zmag v svetovnem pokalu.

Jakopič: slalom s smučmi dolžine 210 cm

Iz sedanjega zornega kota so seveda časi, v katerih se je med svetovno elito prebijal Jeseničan Blaž Jakopič, olimpijec v Grenoblu 1968, kar težko predstavljivi. Ni bilo poletnih priprav na drugih celinah, možnosti za trening doma, zlasti za smuk, so bile borne. »Za nas je bil praznik že, ko smo vadili v Cervinii, pa četudi smo tam smučali zgolj po progah za turiste. Smuči za slalom so merile v dolžino 210 cm, za veleslalom še pet cm več, ne predstavljam si, da bi se današnji šampioni, kot sta denimo Marcel Hirscher in Henrik Kristoffersen, zapodila po podkorenski strmini s takšno opremo. A seveda sleherni čas prinaša svoje zakonitosti.

Klobuk dol današnjim smučarjem, tudi mi pa smo se seveda trudili po najboljših močeh, uživali v športu in tekmovanjih,« je pripovedoval upokojeni odvetnik, ponosen, da se karavana svetovnega pokala vedno znova ustavi Kranjski Gori: »Ko smo pred 50 leti prvič tekmovali za točke svetovnega pokala, smo sodili v skupino tekem alpskega dela sveta, torej skupaj s Francijo, Italijo, Nemčijo in Avstrijo smo odlično sodelovali. Sleherni prireditelj je zagotovljal stroške bivanja vsem sodelujočim, zato smo sploh lahko potovali. Kranjska Gora in Maribor sta zbrala sredstva za goste, stroškov na tujem pa za nas ni bilo.«

Jakopič se je skupaj s Petrom Lakoto veselil prvih točk v svetovnem pokalu prav na domačem prizorišču, slednjemu gre potem veliko zaslug za pripravo sodobnega prizorišča v Podkorenu. Stara vitranška proga je seveda imela svoj čar, a bližina prometne ceste ni dovoljevala zahtevanega daljšega in širšega ciljnega prostora.

Benedik: tekme na beli, zeleni in tudi rjavi podlagi

Med tistimi, ki se je spuščal tako po nekdanji progi kot tudi tej sodobni, je Grega Benedik. Kot predsednik kranjskogorskega smučarskega kluba je bil v zadnjih dneh zavoljo brezhibne priprave prizorišča na njem od zgodnjega jutra do mraka, z njim smo se pogovarjali sinoči, potem ko si je oddahnil, da bo proga za današnji trening nared.

Kot tekmovalec pa je doživljal marsikaj. »Takrat, v začetku in sredi osemdesetih, je bil pokal Vitranc vedno znova v decembrskih dneh, zima je bila muhasta, ni nujno, da nas je takrat prav bogato obdarila s snegom. Spomnim se tekem na beli, zeleni in tudi rjavi podlagi. Prireditelji so se trudili na vso moč, da so komaj pokrili progo, enkrat so nam s prav posebnim dostopom omogočili prihod na sedežnico, saj pod njo bilo snega,« pravi smučar, ki se je priselil v Kranjsko Goro leta 1987, pet let prej je prvič tekmoval na pokalu Vitranc: »Le kdo si ne bi ohranil v spominu tiste gneče in množice prek 30.000 navzočih? Svet se je tam ustavil, zapreti so morali cesto proti Italiji. Sam sem odprtih ust na svoji premieri opazoval ase alpskega smučanja.«

Že stara vitranška proga se mu je zdela zelo zahtevna, današnjo na podkorenski strmini ocenjuje kot sploh eno najtežjih v tekmovalnem koledarju. »Slalomska je verjetno najzahtevnejša na svetu, veleslalomska pa je z dvema izjemnima strminama, eno takoj ob štartu, primerljiva z Alta Badio v Italiji,« je prepričan naš dolgoletni reprezentant.

Košir: zadnja domača zmaga

Jure Košir je pred 19 leti dosegel zadnjo slovensko zmago na tekmovanju za pokal Vitranc. Domačo prireditev je že kot član kranjskogorskega kluba posebej cenil, progo je v letih spoznavanja veščin na snegu neštetokrat presmučal, tudi danes jo zelo spoštuje. »Veleslalomska je z začetno strmino in nato še tisto zadnjo zelo zahtevna, tudi slalomsko označujem kot tehnično prizorišče na visoki ravni,« je dejal in poudaril: »Pohvalno je, da so v zadnjem desetletju prireditelji kljubovali različnim vremenskim razmeram in vedno znova izvedli tekmo na zelo visoki ravni.«

Kranjska Gora kot kraj živi s to tekmo, resda v manjši meri kot nekatera avstrijska prizorišča. »Spektakla na ravni Kitzbühla, kjer je ves teden živahno, pri nas pač ne bo, za vzor nam je organizacija tekme v Schladmingu, sploh je Avstrija storila korak naprej v primerjavi s konkurenco,« meni naš nekdanji reprezentant in ostaja pri želji, da bi edina domača tekma za svetovni pokal v moškem alpskem smučanju v prihodnje zagotovila boljši denarni temelj za razvoj te športne panoge pri nas: »Vedno je tako, da so prireditve za svetovni pokal vir sredstev za panožno zvezo. Gre za klasično in spoštovano prizorišče, kar bi kazalo izkoristiti za še vidnejši dobiček v prid smučanja.«