Če želiš biti pri vrhu v poletih, moraš biti takšen norec, kot je Tepeš (VIDEO)

Bad Mitterndorf/Tauplitz – Nemec Severin Freund, ki je v petek poletel do nove nemške najboljše znamke in rekorda na povečani letalnici na Kulmu (237,5 m), je vrhunsko letalno pripravljenost potrdil še s prepričljivo zmago. Za slovensko navdušenje pa je včeraj s tretjim mestom za drugouvrščenim Avstrijcem Stefanom Kraftom poskrbel Jurij Tepeš.

Da bo 25-letni skakalec Dolomitov, ki na letalnicah tekmuje kot prerojen, uvrščen visoko, je nakazal že s petkovo kvalifikacijsko zmago. Ko pa je nato s štartno številko 11 v uvodni seriji pristal že pri 186,5 metra, sprva tudi sam ni vedel, kaj naj si misli. »Dokler nisem videl, kakšne razmere sem imel v zraku (+ 19,9), mi ni bilo povsem jasno, kaj je šlo narobe. Zdelo se mi je namreč, da je bil polet dosti boljši od petkovih. Na srečo sem potem le dobil potrditev, da je bil kljub manjši daljavi povsem v redu,« je ocenil šesto mesto, ki ga je držal po prvem »polčasu«.

V finalu je nato na krilih ugodnejšega vetra (+ 3,3) letel in letel – vse do 231 metrov. »Vedel sem, da moram iti na polno. Že po odskoku je bilo vse skupaj čisto drugače, saj sem takoj začutil smuči, pri 130, 140 metrih pa sem vedel, da me bo odneslo zelo daleč,« je izjemen nastop opisal Tepeš, ki je imel po pristanku manjše težave, saj se mu je napol odpela vez na desni smučki. »Še dobro, da je šla naravnost. Če ne bi šla, je ne bi mogel ujeti,« je pojasnil težave, zaradi katerih je pozneje – po črti za padec – tudi končal v snegu.

»Začutil sem, da sem imel eno smučko odpeto, nisem pa želel, da bi skupaj z njo končal v oglasnem panoju. Poskušal sem se rešiti, vendar sem videl, da se mi ne bo izšlo, zato sem se vrgel na tla,« je razkril Stanežičan, ki je zelo užival v zahtevni tekmi s spremenljivimi razmerami. Nič čudnega, ko pa mu je prinesla četrto uvrstitev na zmagovalni oder v svetovnem pokalu, prvo po dobrem letu dni oziroma po Klingenthalu novembra '13, ko je bil prav tako tretji. Tokrat je pred 20.000 gledalci zaostal le za nemškim zmagovalcem Freundom (227,5 m in 210 m), ki je z zmago potrdil naslov svetovnega prvaka v poletih iz Harrachova '14, in drugouvrščenim Avstrijcem Kraftom (224 m in 197,5 m), junakom nedavne novoletne turneje.

»Očitno se mi je trening v Planici obrestoval. Upam, da mi bo dal ta uspeh dodatni zagon in bom tudi na skakalnicah bolje tekmoval. Je pa to vsekakor dokaz, da sem lahko zraven,« je presodil Tepeš, preden se je odpravil v hotel, dvignil nogi v zrak in se malo sprostil tudi z obiskom savne, v kateri »lovi« pravo težo. Tako kot, denimo, Peter Prevc (205 m in 193 m), ki je po drugem zaporednem četrtem mestu zmajeval z glavo.

»V prvi seriji sem zaradi slabšega vetra prejel 12,4 točke dodatka, v drugi pa 15,9. Verjetno bi bil vsak skakalec, ki je sposoben poleteti daleč, jezen. Takšne stvari zelo vplivajo na končni vrstni red: če nekdo skoči 190, drugi 210 metrov, je razlika 20 metrov. To je 25 točk, razlika v vetru pa je le šest točk,« je razlagal 22-letnik iz Dolenje vasi pri Železnikih, ki je bil sicer z uvrstitvijo zadovoljen.

»Rezultat je dober, znova sem pri vrhu. Tudi poleta sta bila dobra, prvi zelo, drugi le malo manj, vendar pa me zaradi slabšega vetra ni moglo odnesti dlje. A sem lahko miren, saj lahko iz dneva izluščim pozitivne stvari,« je dodal Prevc, ki za današnjo preizkušnjo, za katero obstaja možnost, da jo bodo zaradi slabe vremenske napovedi namesto ob 14.15 začeli že ob 11. uri, upa, da bo povlekel boljšo »srečko«.

Ob tem je dejal, da Tepešu privošči skok na zmagovalni oder, za katerega je ta ob 60 točkah za svetovni pokal in 6000 švicarskih frankih bruto prejel tudi šampanjec (ker ne pije alkohola, ga bo za spomin postavil doma na polico) in uro Jacques Lemans. »Ko smo zgoraj slišali, kako daleč je odneslo Jurija, smo se le smejali,« je še zaupal Prevc, medtem ko je sedmouvrščeni Damjan (191,5 m 201,5 m) pripomnil, da ti pridejo na takšnih preizkušnjah na letalnicah dolgoletne izkušnje še kako prav.

»Ali pa moraš biti takšen norec, kakršen je Jurij. Vsi smo vedeli, da bo tu dobro letel,« je poudaril 31-letni Ljubljančan, zelo vesel svojega dosežka, s katerim si je po ne najboljših nastopih v Innsbrucku in Bischofshofnu spet izdatno okrepil samozavest. »Čeprav veš, da znaš skakati, saj v štirih dneh tega pač ne pozabiš, ti začne vseeno nekaj vrtati v možganih, ker ne veš, kaj je narobe. Začneš se spraševati, zakaj si pred dvema dnevoma lahko dobro skočil, dva dni pozneje pa več ne moreš,« je spregovoril o težavah, ki so ga pestile v drugem delu novoletne turneje. Iz tega se je naučil, da moraš – ne glede na vse – verjeti vase in ne smeš dovoliti, da te karkoli vrže iz tira.

V finale se je od naše sedmerice včeraj prebil še Rok Justin (154 m in 173,5 m), ki je zasedel 26. mesto ter tako prvič v sezoni in drugič po 16. mestu v Engelbergu '13 osvojil točke za svetovni pokal. »Nisem si predstavljal, da se lahko do njih dokopljem na velikanki, pričakoval sem, da mi bo lažje na manjših napravah,« je priznal 21-letni skakalec Stola iz Žirovnice. Preostali trije slovenski reprezentanti Nejc Dežman (137,5 m/35.), Matjaž Pungertar (134 m/37.) in Robert Kranjec (116 m/40.) so bili tudi žrtve slabših razmer, nova priložnost pa se jim ponuja danes, če bodo seveda prireditelji lahko izpeljali tekmo.