Dekleti pokazali, da lahko pokorimo skorajda ves svet

Nejcu Brodarju, vodji slovenske ekipe A v smučarskem teku, zelo odleglo po imenitnem podvigu Anamarije Lampič in Katje Višnar na nordijskem SP.
Fotografija: Nejc Brodar (levo Katja Višnar, desno Anamarija Lampič) ne dvomi, da bo poslej vsem v slovenski ekipi lažje. FOTO: Sloski
Odpri galerijo
Nejc Brodar (levo Katja Višnar, desno Anamarija Lampič) ne dvomi, da bo poslej vsem v slovenski ekipi lažje. FOTO: Sloski

Seefeld – Izvrstni smučarski tekačici Anamarija Lampič in Katja Višnar sta s sijajno predstavo na nedeljskem šprintu dvojic v klasičnem slogu in osvojitvijo srebrne kolajne v slovensko zastopstvo na 52. nordijskem SP vnesli velikansko veselje in olajšanje obenem. Objemov in čestitk (tudi iz drugih taborov) zlepa ni bilo konec, že od daleč je bilo videti, da je vsem skupaj v naši reprezentanci močno odleglo. Vidno si je kajpak oddahnil tudi Nejc Brodar, nekdanji tekaški reprezentant in od lani vodja slovenske ekipe A.
 

Kako bi se glasil vaš odgovor, če bi vam nekdo večer pred ekipnim šprintom dejal, da bosta Anamarija in Katja osvojili kolajno?

Takoj bi podpisal!
 

Mar sami pri sebi niste bili prepričani, da lahko končata tekmo na zmagovalnem odru?

Kaj naj rečem? Po tistem, kar se nam je zgodilo na posamičnem šprintu, nisem dvomil o pripravljenosti naših deklet. Da so v dobri formi, smo navsezadnje videli v kvalifikacijah, v katerih so se vsa štiri prebila med najboljšo šestnajsterico. Toda na koncu štejejo rezultati, ki v četrtek na žalost niso bili takšni, kakršne smo si želeli.
 

Ali je analiza potrdila napačno izbiro oziroma pripravo smuči?

Po tekmi smo se pogovorili s serviserjema in izkazalo se je, da nismo imeli najbolj srečne roke. Menim, da tudi njima ni bilo prijetno. V ekipnem šprintu smo nato dobili potrditev, da so naša dekleta, če imajo izvrstne smuči, sposobna poseči po najvišjih mestih. Še več; lahko pokorijo skorajda celoten tekaški svet z izjemo Švedske. Po takšnem dnevu smo lahko seveda vsi skupaj izjemno ponosni nase.
 

Na koncu ni veliko manjkalo, pa bi Lampičeva v ciljnem šprintu prehitela tudi Švedinjo Majo Dahlqvist.

Če, če, če … Vedno si lahko seveda še boljši, toda srebrni kolajni ne gledamo v zobe. To odličje je poplačilo za ves trud, ki ga vlagamo v slovenski smučarski tek, boljšega plačila skorajda ne bi mogli dobiti.
 

Kako zelo ste bili živčni med spremljanjem razpleta v finalu?

Niti nisem bil pretirano živčen, saj znam umirjeno spremljati tekme. Potihem sem si želel le, da bi smuči dobro tekle. Če niso prave, si lahko – o tem sem se že večkrat prepričal na lastne oči – v še tako dobri formi, pa ne boš prišel do želenega uspeha. Že v kvalifikacijah so bile naše smuči izjemne, ko sem nato videl, da so tudi v finalu vrhunske, sem že vedel, da je vse odvisno le še od deklet. Ob progi smo ju poskušali čim bolj usmerjati, jima svetovati dele, na katerih morata biti zraven in na katerih morata napasti. Ko je Ana v zadnji del pritekla skupaj z najboljšimi tremi dvojicami, mi je bilo že bolj ali manj jasno, da bo osvojila eno od prvih treh mest, saj je v finišu zares nadvse močna, kar je le še potrdila.


Kako zelo vam je odleglo v cilju?

Zelo. Že prej naša sezona sicer ni bila slaba, v svetovnem pokalu smo namreč dosegli že nekaj vrhunskih rezultatov, tista pika na i pa se nam je s stopničkami nekako izmikala. Seveda se ne pritožujem, da smo jih dočakali ravno na svetovnem prvenstvu.


Kaj vam osebno pomeni ta uspeh?

Ko se je lani zamenjalo strokovno vodstvo reprezentance in so me vprašali, ali bi postal glavni trener, sem po temeljitem razmisleku privolil, saj se nisem več želel skrivati nekje v ozadju. Počutil sem se dovolj sposobnega, da bi prevzel vodenje ekipe. Vendar pa bi rad poudaril, da za tem delom ne stojim le jaz, tu so še Ola Vigen Hattestad, klubski trenerji, serviserja, fizioterapevta … To je sestavljanka, o kateri govorim že dalj časa; le ko se vsi koščki sestavijo v celoto, lahko na koncu dobimo srebrno snežinko za naslov svetovnih podprvakinj.


Kakšni so vaši načrti?

Po ponedeljkovem prostem dnevu nas v torek čaka ženska tekma na 10 kilometrov v klasičnem slogu, na kateri se bo ob Lampičevi na štart podala tudi Anita Klemenčič. Zatem nas čakata še četrtkova štafetna preizkušnja in sobotna tekma na 30 km s skupinskim štartom.


Kaj lahko Anamarija doseže na 10-kilometrski razdalji?

V tej sezoni je že dokazala, da se lahko uvrsti med elitno deseterico. Če bi to ponovila, kar je po mojem vsekakor sposobna, bi bil to zagotovo lep uspeh.


Verjetno ji bo kolajna iz ekipnega šprinta vlila dodatno energijo?

Zagotovo, z vseh se je odvalil velik kamen, zaradi česar nam bo vsem skupaj poslej lažje. Zaradi odličnega ekipnega duha se že veselim preostalih preizkušenj.


Kako vam je sicer všeč prvenstvo v Seefeldu?

Kar zadeva pripravo prog, ne smemo imeti večjih pripomb, kajti prireditelji so se izjemno potrudili, tudi nastanitve so v redu. Določene težave so sicer s prehrano na prizorišču, drugače pa je bolj ali manj vse v najlepšem redu, zato si avstrijski organizatorji po prvem tednu vsekakor zaslužijo pohvale.

Komentarji: