Dovolj »porazov«, Planica si zasluži nordijsko SP
Čez teden dni v Grčiji odločitev o gostitelju SP 2023, slovenska delegacija optimistična, edini protikandidat pa Trondheim.
Odpri galerijo
Planica se ponaša z bogato tradicijo prirejanja finala svetovnega pokala v smučarskih skokih, ki vedno pritegnejo množico gledalcev. FOTO: Matej Družnik
Ljubljana – Tri neuspešne kandidature – za svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju 2017, 2019 in 2021 – so za slovensko smučarsko zvezo s Planico, bo v četrto, za SP 2023, vendarle šlo? To bo jasno čez teden dni, v četrtek med 19. in 20. uro po slovenskem času, ko bodo znani rezultati tajnega glasovanja 18 delegatov na kongresu FIS v grški Costi Navarino. V slovenski delegaciji so zelo optimistični, njihov edini protikandidat pa bo norveški Trondheim.
Tri »poraze« je že doživela Planica v boju za svetovno prvenstvo, na kongresu 2012 v Južni Koreji se je »proslavila« tudi z afero Tomaž Lovše, a v obdobju od prve kandidature do zdaj se je vendarle precej spremenilo. Sploh od prvih dveh, saj je odtlej dobila sodoben nordijski center, od zadnjega je priredila še eno tekmo svetovnega pokala v smučarskih tekih, poleti pa tudi veliko nagrado v nordijski kombinaciji. »Stavimo na to, da smo se v preteklosti že večkrat dokazali, več desetletij že gostimo finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, pokazali smo, da lahko priredimo tekmo za smučarske tekače, naš center je dokazano v celoti funkcionalen, vedno imamo veliko število gledalcev, tudi vodstvo zveze je stabilno in ni več pogostih menjav,« pravi tiskovni predstavnik pri SZS Tomi Trbovc, ki se je skupaj z direktorjem zveze Francijem Petkom včeraj prvi podal na pot – z avtomobilom – v Grčijo. Glede števila namestitev, ki bi se na prvi pogled lahko zdelo problematično, zagotavlja, da s tem ne bo nikakršnih težav, Planico sta namreč podprla tudi Beljak in Trbiž, župan slednjega se bo slovenski delegaciji pridružil tudi na kongresu, ki se sicer začne v nedeljo.
»Planica še nikdar ni gostila svetovnega prvenstva, pa nekaj pomeni v smučarski družini, Trondheim ga je že. FIS oz. člani predsedstva se tudi že zavedajo, da se ne moreš z majhnimi igrati v nedogled. Verjamem, da Planica enkrat mora dobiti SP, to si zasluži. Mislim, da tudi obstaja velika verjetnost, da bomo tokrat uspešni, za zmago imamo lepe možnosti. Petra mi je nekoč rekla: veš, kolikokrat sem morala izgubiti, preden sem enkrat zmagala? Gremo po njeni poti, tudi mi bomo stali na vrhu,« optimistično dodaja Trbovc, ki se zaveda, da ima tudi Norveška (tamkajšnji dnevnik VG je pred dnevi ocenil, da ima Planica 60 odstotkov možnosti za zmago) bogato tradicijo, da gre za veliko večji trg, kapital je na strani Trondheima, kjer so pred časom napovedali, da bodo v obnovo infrastrukture vložili približno 80 milijonov €.
Za razliko od prejšnjih kandidatur, ko sta bila ambasadorja Planice Petra Majdič in Franci Petek, so se na SZS tokrat odločili za drugačen pristop, vodja naše delegacije bo predsednik SZS Enzo Smrekar, ki bo ob ministrici za izobraževanje, znanost in šport Maji Makovec Brenčič nagovoril delegate. V 15-članski slovenski odpravi bo tudi kuhar, da se bo Slovenija lahko predstavila s svojo kulinariko. Kandidatura je sicer stala približno 200.000 evrov (od tega 70.000 € kotizacija), financira pa se iz dobička tekme svetovnega pokala. Ta čas je sicer težko natančno oceniti, koliko bi stala organizacija svetovnega prvenstva, številka pa se giblje med 15 in 20 milijoni €, ki bi jih dobili od FIS iz naslova televizijskih in oglaševalskih pravic.
Planica se – kot že omenjeno – že četrtič zapovrstjo poteguje za izvedbo svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, že prvi poskus, ki se je razpletel nadvse klavrno, pa je vrgel temen madež na slovensko kandidaturo. Konec maja leta 2012 je namreč – osvežimo spomin – kongres Mednarodne smučarske zveze (FIS) v Južni Koreji zaznamoval škandal, ki ga je zakuhal Tomaž Lovše, takratni predsednik Smučarske zveze Slovenije (SZS). Zaradi njegovih groženj so člane predsedstva FIS na razglasitev rezultatov pospremili celo oboroženi varnostniki, Planica pa je morala tedaj v finalu glasovanja za gostitelja nordijskega SP 2017 priznati premoč Lahtiju (3:12). V prvem in drugem krogu je imela še pet glasov, več kot Oberstdorf (3) in Zakopane (0). V slovenskem taboru so še danes prepričani, da so prvenstvo izgubili predvsem zaradi Lovšetovega neprimernega vedenja.
Tudi dve leti pozneje so »Planičarji« krivdo za poraz na kongresu v Barceloni iskali povsod drugje, le pri sebi ne. Na takratnih volitvah za nordijsko SP 2019 je sicer slovenska kandidatura izpadla že v drugem krogu z vsega tremi glasovi, ki so se nato preselili k Seefeldu in mu tako odločilno pomagali k finalni zmagi nad Oberstdorfom z 9:8. V slovenski odpravi, v kateri so se pravzaprav na slehernem koraku hvalili, da imajo najboljšo predstavitev, so se tedaj pritoževali, da je zmagal denar, toda po tej logiki bi moralo potemtakem tekmovanje dobiti nemško prizorišče, ki je – kakorkoli obrneš – finančno po vseh merilih vendarle močnejše od avstrijskega.
No, Oberstdorf je nato v petem zaporednem poskusu na kongresu junija '16 v Cancunu le prepričal člane predsedstva FIS in že v uvodnem krogu glasovanja prejel zmagovitih enajst glasov, s katerimi si je zagotovil izvedbo svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju leta 2021. Planiška kandidatura je tedaj zbrala vsega dva glasova in zaostala celo za tokratnim tekmecem Trondheimom (4), v domovini pa jih takrat ni bilo malo, ki so menili, da je izgubila tudi zaradi obupne video predstavitve, ki naj bi bila po njihovem narejena na ravni osnovne šole. Mnoge je zbodla tudi slaba izgovorjava angleškega jezika nekaterih naših znanih obrazov s predsednikom vlade Mirom Cerarjem na čelu.
Tri »poraze« je že doživela Planica v boju za svetovno prvenstvo, na kongresu 2012 v Južni Koreji se je »proslavila« tudi z afero Tomaž Lovše, a v obdobju od prve kandidature do zdaj se je vendarle precej spremenilo. Sploh od prvih dveh, saj je odtlej dobila sodoben nordijski center, od zadnjega je priredila še eno tekmo svetovnega pokala v smučarskih tekih, poleti pa tudi veliko nagrado v nordijski kombinaciji. »Stavimo na to, da smo se v preteklosti že večkrat dokazali, več desetletij že gostimo finale svetovnega pokala v smučarskih skokih, pokazali smo, da lahko priredimo tekmo za smučarske tekače, naš center je dokazano v celoti funkcionalen, vedno imamo veliko število gledalcev, tudi vodstvo zveze je stabilno in ni več pogostih menjav,« pravi tiskovni predstavnik pri SZS Tomi Trbovc, ki se je skupaj z direktorjem zveze Francijem Petkom včeraj prvi podal na pot – z avtomobilom – v Grčijo. Glede števila namestitev, ki bi se na prvi pogled lahko zdelo problematično, zagotavlja, da s tem ne bo nikakršnih težav, Planico sta namreč podprla tudi Beljak in Trbiž, župan slednjega se bo slovenski delegaciji pridružil tudi na kongresu, ki se sicer začne v nedeljo.
Dovolj igranja z majhnimi?
»Planica še nikdar ni gostila svetovnega prvenstva, pa nekaj pomeni v smučarski družini, Trondheim ga je že. FIS oz. člani predsedstva se tudi že zavedajo, da se ne moreš z majhnimi igrati v nedogled. Verjamem, da Planica enkrat mora dobiti SP, to si zasluži. Mislim, da tudi obstaja velika verjetnost, da bomo tokrat uspešni, za zmago imamo lepe možnosti. Petra mi je nekoč rekla: veš, kolikokrat sem morala izgubiti, preden sem enkrat zmagala? Gremo po njeni poti, tudi mi bomo stali na vrhu,« optimistično dodaja Trbovc, ki se zaveda, da ima tudi Norveška (tamkajšnji dnevnik VG je pred dnevi ocenil, da ima Planica 60 odstotkov možnosti za zmago) bogato tradicijo, da gre za veliko večji trg, kapital je na strani Trondheima, kjer so pred časom napovedali, da bodo v obnovo infrastrukture vložili približno 80 milijonov €.
Za razliko od prejšnjih kandidatur, ko sta bila ambasadorja Planice Petra Majdič in Franci Petek, so se na SZS tokrat odločili za drugačen pristop, vodja naše delegacije bo predsednik SZS Enzo Smrekar, ki bo ob ministrici za izobraževanje, znanost in šport Maji Makovec Brenčič nagovoril delegate. V 15-članski slovenski odpravi bo tudi kuhar, da se bo Slovenija lahko predstavila s svojo kulinariko. Kandidatura je sicer stala približno 200.000 evrov (od tega 70.000 € kotizacija), financira pa se iz dobička tekme svetovnega pokala. Ta čas je sicer težko natančno oceniti, koliko bi stala organizacija svetovnega prvenstva, številka pa se giblje med 15 in 20 milijoni €, ki bi jih dobili od FIS iz naslova televizijskih in oglaševalskih pravic.
Od Južne Koreje do Mehike
Planica se – kot že omenjeno – že četrtič zapovrstjo poteguje za izvedbo svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju, že prvi poskus, ki se je razpletel nadvse klavrno, pa je vrgel temen madež na slovensko kandidaturo. Konec maja leta 2012 je namreč – osvežimo spomin – kongres Mednarodne smučarske zveze (FIS) v Južni Koreji zaznamoval škandal, ki ga je zakuhal Tomaž Lovše, takratni predsednik Smučarske zveze Slovenije (SZS). Zaradi njegovih groženj so člane predsedstva FIS na razglasitev rezultatov pospremili celo oboroženi varnostniki, Planica pa je morala tedaj v finalu glasovanja za gostitelja nordijskega SP 2017 priznati premoč Lahtiju (3:12). V prvem in drugem krogu je imela še pet glasov, več kot Oberstdorf (3) in Zakopane (0). V slovenskem taboru so še danes prepričani, da so prvenstvo izgubili predvsem zaradi Lovšetovega neprimernega vedenja.
Tudi dve leti pozneje so »Planičarji« krivdo za poraz na kongresu v Barceloni iskali povsod drugje, le pri sebi ne. Na takratnih volitvah za nordijsko SP 2019 je sicer slovenska kandidatura izpadla že v drugem krogu z vsega tremi glasovi, ki so se nato preselili k Seefeldu in mu tako odločilno pomagali k finalni zmagi nad Oberstdorfom z 9:8. V slovenski odpravi, v kateri so se pravzaprav na slehernem koraku hvalili, da imajo najboljšo predstavitev, so se tedaj pritoževali, da je zmagal denar, toda po tej logiki bi moralo potemtakem tekmovanje dobiti nemško prizorišče, ki je – kakorkoli obrneš – finančno po vseh merilih vendarle močnejše od avstrijskega.
No, Oberstdorf je nato v petem zaporednem poskusu na kongresu junija '16 v Cancunu le prepričal člane predsedstva FIS in že v uvodnem krogu glasovanja prejel zmagovitih enajst glasov, s katerimi si je zagotovil izvedbo svetovnega prvenstva v nordijskem smučanju leta 2021. Planiška kandidatura je tedaj zbrala vsega dva glasova in zaostala celo za tokratnim tekmecem Trondheimom (4), v domovini pa jih takrat ni bilo malo, ki so menili, da je izgubila tudi zaradi obupne video predstavitve, ki naj bi bila po njihovem narejena na ravni osnovne šole. Mnoge je zbodla tudi slaba izgovorjava angleškega jezika nekaterih naših znanih obrazov s predsednikom vlade Mirom Cerarjem na čelu.
