Končni račun za zimski spektakel bo presegel pet milijard evrov

Do zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina, ki bodo na sporedu od 6. do 22. februarja, so še trije meseci. Prizorišča bodo raztresena po vsej severni Italiji in Dolomitih in so med seboj oddaljena tudi po več ur vožnje z avtom. A prireditelji zagotavljajo odlično navijaško izkušnjo: z dosedanjo prodajo vstopnic so izjemno zadovoljni.

Prve tekme 25. zimskih olimpijskih iger bodo že dva dni pred uradnim odprtjem v kerlingu. Pred uradnim začetkom bodo tudi preizkusi treninga v smučarskih skokih, kjer bo Slovenija po uspehih pred štirimi leti v Pekingu znova merila visoko. Slovenija je sicer na prejšnjih zimskih olimpijskih igrah osvojila sedem kolajn.

Finančna in okoljska vzdržnost OI

Milanski stadion San Siro bo gostil odprtje iger, a te bodo zaradi razpršenosti prizorišč na severu Italije pripravili mimohode reprezentanc tudi v Cortini d'Ampezzi, Bormiu in Predazzu. Sklepna slovesnost bo 22. februarja v skoraj 2000 let starem rimskem amfiteatru v Veroni, tekme pa tudi v Bormiu, Anterselvi, Livignu in dolini Fiemme. Vzrok za takšne razdalje je v trudu organizatorjev, da bi bila izvedba finančno in okoljsko vzdržna, zato bodo tekmovanja na že obstoječih prizoriščih, večino so temeljito obnovili. V organizacijskem odboru ocenjujejo, da bo končni račun OI znašal 5,2 milijarde evrov, od tega 3,5 milijarde za infrastrukturo, 1,7 milijarde pa za izvedbo iger.

To je veliko manj, kot na nekaj prejšnjih ZOI. Soči leta 2014 je Ruse stal najmanj 34,5 milijarde evrov. Pjongčang v Južni Koreji je leta 2018 presegel 10 milijard. Igre v Pekingu leta 2022, ki jih je ovirala tudi epidemija koronavirusa, so uradno dosegle štiri milijarde evrov, vendar so finančni analitiki izračunali, da so stroški prejšnjih ZOI skupaj z infrastrukturo znašali okrog 35 milijard.

v Milanu bo uvodna slovesnost. Foto Fabrizio Bensch/Reuters

Slovenija na igre s 45- do 50-člansko reprezentanco

Slovenija je od leta 1991 na zimskih olimpijskih igrah doslej osvojila 24 kolajn. Igre v Pekingu so bile zanjo druge najbolj uspešne, s sedmimi osvojenimi odličji, vključno z dvema zlatima. Le v Sočiju so Slovenci osvojili več odličij – 8.

Tudi tokrat bo reprezentanca s sončne strani Alp merila visoko. Na Olimpijskem komiteju Slovenije ocenjujejo, da bo na igrah nastopalo okrog 45 do 50 slovenskih športnic in športnikov. Pričakovati je, da bo v reprezentanci večina tistih, ki je osvojila medalje na prejšnjih igrah v Pekingu, z izjemo skakalca Petra Prevca in Urše Križnar (takrat še Bogataj), ki sta v zadnjih letih končala tekmovalno pot.

Ravno v smučarskih skokih je bilo tudi največ slovenskih kolajn na prejšnjih igrah na Kitajskem, posamični sta osvojila Križnar (zlato) in Nika Vodan (takrat dekliško Križnar; bron). Zlata je bila mešana četverica Peter Prevc, Timi Zajc, Urša Križnar in Nika Vodan, srebrni pa so bili ekipno tudi Peter Prevc, Timi Zajc, Cene Prevc in Lovro Kos. V deskanju na snegu sta delež prispevala Tim Mastnak (srebro) in Gloria Kotnik (bron), peto posamično in skupno sedmo pa alpski smučar Žan Kranjec (srebro).

Tako kot na poletnih OI lani v Parizu bo Slovenija tudi tokrat zastopana na igrah s svojo hišo. »Tam bomo predstavili gospodarstvo, kulturo, prostor bo za diplomacijo in gospodarske stike. Obenem pa bodo te igre blizu Slovenije, najbolj v zadnjem obdobju, kar bo omogočilo tudi večje število slovenskih navijačev ob tekmovališčih,« je povedal predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac.

Alpski smučar Žan Kranjec je na igrah v Pekingu osvojil srebrno kolajno v veleslalomu. FOTO: Matej Družnik/Delo

Organizatorji so z dosedanjo prodajo kart zadovoljni. Tako za olimpijske kot za paraolimpijske igre Milano-Cortina je bilo do konca oktobra prodanih 850.000 vstopnic od skupno 1,4 milijona. »Številna tekmovanja so že razprodana, skupno število prodanih kart pa je višje od pričakovanj,« je ocenil Andrea Varnier, izvršni direktor organizacijskega odbora zimskih iger Milano-Cortina 2026.

V 16 disciplinah bodo v Italiji podelili 116 kompletov odličij, sedem več kot na prejšnjih zimskih OI 2022. V Benetkah so 15. julija lani razkrili uradne medalje iger, zasnovane kot dve polovici, ki simbolizirata vrhunec poti športnikov in parašportnikov ter vseh tistih, ki so hodili z njimi na tej poti. Na eni strani je tradicionalni olimpijski simbol petih krogov, na drugi pa napis, ki podrobneje ponazarja igre in obeležuje prizorišča.

Štafeta olimpijske bakle se bo začela 26. novembra s tradicionalnim prižigom plamena v grški Olimpiji in končala 6. februarja na milanskem San Siru, obiskala bo vseh 110 italijanskih provinc, s 60 postanki v 63 dneh pa bo bakla prepotovala 12.000 kilometrov. Nekdanja teniška igralka Flavia Pennetta in motociklist Francesco Bagnaia bosta med prvimi nosilci bakle, popotovanje plamenice se bo začelo 6. decembra v Rimu.

Rusi in Belorusi ter njihova olimpijska usoda

Znova bo nastopila le peščica tekmovalk in tekmovalcev iz Rusije in Belorusije, tokrat celo manj kot na zadnjih poletnih igrah. Svet Mednarodne smučarske zveze (FIS) je namreč 22. oktobra odločil, da ruski in beloruski športniki ne bodo smeli tekmovati v kvalifikacijah za OI, niti kot nevtralni športniki. Odločitev velja tudi za paraolimpijske igre, ki bodo od 6. do 15. marca.

Mednarodni olimpijski komite sicer dovoljuje športnikom iz omenjenih držav, da tekmujejo kot nevtralni posamezniki, a prepušča mednarodnim zvezam proste roke, če bodo to pravilo uporabile na svojih kvalifikacijskih tekmovanjih. Krovne zveze so prepovedale tekmovanje v bobu, skeletonu in sankanju, po podatkih krovnega organa tudi v biatlonu ne bo nevtralnih športnikov, prepoved prav tako velja za ekipne športe.

Le Mednarodna drsalna zveza Rusom dovoljuje tekmovanje v umetnostnem in hitrostnem drsanju ter drsanju na kratke proge pod določenimi pogoji. Ozadje sankcij MOK je ruski vojaški napad na Ukrajino, ki traja že več kot tri leta in pol. Mok je zaradi kršitve olimpijske listine suspendiral ruski olimpijski komite, ker je pod svoje okrilje sprejel štiri priključene ukrajinske regije Lugansk, Doneck, Herson in Zaporožje.

Maskoti hermelina Tina
in Milo

Prireditelji so marca 2021 prvič doslej določili logotip OI z javnim glasovanjem. Sodelovalo je 871.566 ljubiteljev športa iz 169 držav, 75 odstotkov glasov pa je dobil tisti z imenom Futura. Simbolično v obliki ledenega kristala v enem zamahu izrisuje številko 26 kot letnico iger in predstavlja vpliv »majhnih gest« ter »športa, solidarnosti in trajnosti«.

Dve leti pred igrami so razkrili maskoti. Med več kot 1600 prispevki sta v javni anketi zmagala hermelina. Tina s svetlim plaščem je maskota ZOI, njen brat Milo z rjavim plaščem pa je maskota paraolimpijskih iger. Njuni imeni sta vzdevka dveh mest gostiteljic, Tina za Cortino, Milo za Milano. Tino in Mila bodo spremljali Floji, liki, ki jih navdihujejo snežne kapljice ter beli zvončki.

Prve OI za Kirsty Coventry

Za predsednico Moka Kirsty Coventry bodo to prve OI na čelu olimpijskega gibanja. Nekdanja plavalna šampionka iz Zimbabveja je bila kot prva ženska in prva iz Afrike za predsednico izvoljena 20. marca letos. Njen predhodnik, nemški pravnik Thomas Bach, je bil na čelu MOK, ko je Italija dobila organizacijo OI.

To se je zgodilo 24. junija 2019 na 134. seji Moka v Lozani, ko je kandidatura Milano-Cortina prejela 47 glasov, 34 pa jih je dobila druga kandidatka Švedska s Stockholmom in Årejem. STA