Janus: Velika želja je v Planici obleči rumeno majico

Ko je Goran Janus spomladi 2011 s svojo ekipo prevzel vodenje slovenske reprezentance v smučarskih skokih, je tako rekoč čez noč krivuljo rezultatov dvignil močno navzgor. Odtlej naši skakalci redno osvajajo kolajne na velikih tekmovanjih, želje 44-letnega trenerja iz Ljubljane pa segajo vse do velikega kristalnega globusa in skupne zmage v pokalu narodov.

Z vodstvom Smučarske zveze Slovenije (SZS) ste pred kratkim podpisali novo pogodbo, po kateri boste na čelu skakalne reprezentance (vsaj) še do leta 2020. Kako trda so bila pogajanja?

Če sem iskren, pogajanj sploh ni bilo, ker smo se bolj ali manj vse dogovorili že ob koncu minule zime. S podpisom smo trenerji tako dolgo odlašali zaradi neizplačanih nagrad; ko smo jih naposled le prejeli, smo sklenili nove pogodbe. Ekipa sodelavcev ostaja ista in bo vezana name, tako bosta moja pomočnika še naprej Jani Grilc in Nejc Frank, kondicijski trener bo Matjaž Polak, fizioterapevta pa Urban Jarc in Urban Komac.

Glede na to, da ste se odločili za tako dolgo sodelovanje, imate gotovo še velike načrte s slovenskimi skakalci. Do kam segajo vaši cilji?

Vsekakor, izzivov je še precej, ta rod skakalcev pa zelo dober. V zadnjih treh letih smo naredili zelo velik korak naprej, in to ne le z enim reprezentantom, temveč z večino. Veliko jih je v tem obdobju – z Robertom Kranjcem na čelu – doseglo najboljše rezultate v karieri. Ker vem, da so jih sposobni še preseči, sta moji glavni želji skupni zmagi v posamičnem kot tudi moštvenem seštevku svetovnega pokala.

Kako pa je s pogodbami reprezentantov?

O tem bo več jasno na jutrišnji novinarski konferenci, za zdaj jih pa še niso podpisali. To je zagotovo moteče, saj zaradi tega fantje z mislimi niso zgolj in povsem pri skokih. Pa bi morali biti ravno tekmovalci tisti, ki bi morali imeti prvi vse urejeno! Upam, da se bodo zadeve rešile čim prej.

S katero sedmerico se odpravljate na uvodno postajo svetovnega pokala 2014/15 ta konec tedna v Klingenthalu?

Ob Petru Prevcu, ki ima kot skupno drugouvrščeni iz minule zime vnaprej zagotovljen nastop na nedeljski posamični tekmi, bodo v petkovih kvalifikacijah nastopili še Jernej Damjan, Robert Kranjec, Anže Lanišek, Matjaž Pungertar, Jurij Tepeš in Jaka Hvala, ki ga bo nato v Kuusamu zamenjal Tomaž Naglič.

Zakaj?

Da si priložnost zasluži tudi Naglič, sem se odločil na podlagi zadnjih treningov. Kar zadeva Hvalo, pa je – glede na to, kako je skakal poleti – naredil res velikanski napredek.

Kakšna pa bodo vaša pričakovanja za obe preizkušnji v areni Vogtland?

V Klingenthalu bomo morali ostati predvsem mirni in potrpežljivi, se zavedati, da rezultata ni mogoče izsiliti, da je to šele začetek in da bo do finala v Planici še veliko tekem in priložnosti. Seveda pa si vsi želimo že dobro štartati v sezono, saj bi bilo potem nadaljevanje – jasno – lažje.

Sklepne priprave ste v začetku novembra opravili na ledeni smučini v Oberstdorfu. Kako ste bili zadovoljni z njimi?

Predvsem sem bil vesel, da smo imeli za razliko od lanskega leta, ko sta nam nagajala smučina in veter, tokrat odlične razmere za trening, ki smo jih odlično izkoristili. Fantje so izvedli veliko skokov, pri čemer so pilili tehniko in še zadnjič preizkušali smuči. Imeli smo tudi dobro primerjavo, saj so tiste dni v Oberstdorfu vadili tudi najboljši Nemci s Severinom Freundom, Poljaki s Kamilom Stochom in Švicarji s Simonom Ammanom na čelu.

Vas je kdo posebej presenetil?

Od tujcev ne, mi pa smo močnejši, kot smo bili še pred mesecem ali dvema.

Na katerega varovanca stavite največ?

Nikogar ne bi izpostavljal, se bo pa že hitro pokazalo, kdo kam spada.

Verjetno pa bo eden od glavnih slovenskih adutov vnovič Peter Prevc, v prejšnji zimi dobitnik dveh kolajn na olimpijskih igrah v Sočiju ter tretjeuvrščeni na svetovnem prvenstvu v smučarskih poletih v Harrachovu?

Glede na vse, kar je že dosegel, zagotovo.

Po koncu prejšnje sijajne sezone je izjavil, da je zaradi vseh uspehov njegov »nahrbtnik« že zelo težak.

Zato pa smo tu trenerji, da mu ga pomagamo nositi. Ob tem bi rad povedal, da smo v primerjavi z lanskim letom še povečali obseg dela, navsezadnje gre pri motoriki za proces, ki se nikdar ne konča. Zelo me veseli, ko opažam, da rastemo kot ekipa in da so fantje iz zime v zimo močnejši.

Ali ste v pripravah kaj spremenili – kaj dodali oziroma odvzeli?

Ker so bile zadnje tri zime za nas zelo uspešne, ne vidim razloga, da bi karkoli menjal, imamo pa vsi še rezerve.

Kako težak pa je vaš »nahrbtnik«?

Za zdaj ne čutim kakšnega bremena pritiska. V tekmah uživam, ker zaupam varovancem, vem, da so dobro pripravljeni, hkrati pa se tudi zavedam, da se lahko prav vsakomur kdaj prikrade tudi kakšna napaka.

Kakšne cilje ste si zastavili za to zimo?

Cilji so podobni, kot so bili že lani, to pomeni, da bomo v skupnem seštevku novoletne turneje merili med najboljšo osmerico, na nordijskem svetovnem prvenstvu v Falunu (med 18. februarjem in 1. marcem 2015) bo na ekipni preizkušnji naša tarča uvrstitev do petega mesta, na posamičnih tekmah pa elitna šesterica, pri čemer si seveda želimo kolajno. Kar zadeva svetovni pokal, bomo lovili tri uvrstitve na zmagovalni oder, še štiri do šestega mesta itn., v končnem seštevku bo naš cilj deseterica, v pokalu narodov pa peterica. Moja velika želja pa je (enkrat) na finalu v Planici obleči rumeno majico po skupnem zmagoslavju v moštveni razvrstitvi. Glede na prejšnje tri sezone je to uresničljivo, se pa mora iziti ogromno dejavnikov. Če se želiš potegovati za ekipno lovoriko, moraš imeti vso zimo od pet do šest močnih skakalcev, ne povprečnih. Zato je treba imeti v svetovnem pokalu polno kvoto, torej sedem tekmovalcev, kolikor jih imamo že skoraj dve leti – tudi po zaslugi dobrega dela v reprezentanci B pod vodstvom Igorja Medveda.

Prevc je bil v prejšnji sezoni dolgo v igri za osvojitev velikega kristalnega globusa, ki je prav tako še eden od vaših redkih neosvojenih vrhov.

Drži, ob lovoriki na novoletni turneji. Skupaj s pokalom narodom so to še moji veliki izzivi.

Kje je Peter po vašem mnenju izgubil globus – na začetku, ko mu še ni steklo povsem po načrtih, ali na koncu, ko je Stoch malce odskočil od njega?

Ne bi rekel, da na začetku, saj Kamil takrat prav tako še ni blestel. Morda je bila tista prelomnica nordijska turneja, zato smo v letošnjem pripravljalnem obdobju naredili dovolj kondicijske zaloge, da bodo fantje tudi na finsko-norveški turneji skakali tako, kot je treba. Še več; sezono bi lahko mirno podaljšali do aprila ali celo maja.

Poletno lovoriko že imate po zaslugi Jerneja Damjana, ki se je skupne zmage v veliki nagradi Mednarodne smučarske zveze (FIS) pred poldrugim mesecem veselil ravno v Klingenthalu. Mar lahko 31-letni Ljubljančan uspešne nastope s plastične podlage prenese na sneg?

Srčno upam, da mu bo to uspelo. Na zadnjih treningih v Kranju je skakal na približno enaki ravni kot poleti. In ko mu gre dobro od nog, je Jernej zelo močan. V skupnem seštevku se je vsekakor sposoben prebiti med najboljšo deseterico, kar mora biti tudi njegov cilj.

Kateri bodo vaši najhujši tekmeci?

Bolj ali manj isti kot v prejšnjih sezonah, torej prekaljeni asi, kot so Poljak Kamil Stoch, Nemec Severin Freund, Avstrijec Gregor Schlierenzauer, Norvežan Anders Bardal itn. Močnejši kot nazadnje se mi zdi tudi Švicar Simon Ammann. Kandidatov za osvojitev velikega kristalnega globusa je kar nekaj, po moji oceni okrog deset.

Koliko je med njimi Slovencev?

Upam, da čim več.

V prihajajoči zimi bo kar sedem tekem v smučarskih poletih, ob dveh v Vikersundu še pet na prenovljenih in povečanih napravah na Kulmu in v Planici, če bodo seveda slednjo pravočasno dokončali.

Verjamem, da jo bodo, Planica mora biti!

No, poseben izziv za vas bi bil verjetno tudi popeljati Slovenca do svetovnega rekorda, kajne?

Bili smo mu že zelo blizu, v Vikersundu je, denimo, Robertu Kranjcu zmanjkal le poltretji meter (244 m). Ob njem imamo z Jurijem Tepešem še enega zmagovalca Planice, Peter Prevc je prejšnjo zimo ob malem globusu za skupno zmago v poletih osvojil tudi bronasto kolajno na svetovnem prvenstvu v Harrachovu, tako da imamo več izvrstnih letalcev na smučeh, sposobne doseči tudi svetovni rekord.

Potem ko odgovorni pri FIS po temeljitem premisleku niso sprejeli pravila, po katerem bi na tekmah v poletih upoštevali tudi dosežke iz kvalifikacij, bo v novi sezoni še največja sprememba za centimeter širši tekmovalni dres. Z njim se niso povečali zgolj stroški, temveč tudi možnost manipulacije, mar ne?

Upam, da bo dal kontrolor opreme že na prvi tekmi jasno vedeti, koliko je ura. Če bo nadzor strog in za vse – ne glede na ime – enak, potem ne vidim težav.

Smučarska zveza Slovenije (SZS) se že dalj časa koplje v dolgovih. Kako se to pozna pri proračunu za vašo ekipo in posledično delu?

Moram potrkati na les, kajti stvari za zdaj potekajo bolj ali manj po načrtih. Za reprezentanco A imamo na voljo približno enako denarja kot v prejšnjih sezonah, pri čemer nam je šlo zelo na roke, da smo lahko vseskozi trenirali v Planici, kjer so si fantje nabrali lepo zalogo skokov na veliki napravi. Če dobro premislim, jih toliko pred začetkom zime še nikdar niso imeli v nogah.