Ker se je nabralo preveč vsega, je potegnil črto

Jaka Hvala ima več zamisli, kaj bo počel po končani karieri. Ker rad kuha, se želi dokazati tudi v kulinariki.
Fotografija: Jaka Hvala je eden od trinajstih slovenskih smučarskih skakalcev, ki so okusili slast zmage v svetovnem pokalu. FOTO: Matej Družnik
Odpri galerijo
Jaka Hvala je eden od trinajstih slovenskih smučarskih skakalcev, ki so okusili slast zmage v svetovnem pokalu. FOTO: Matej Družnik

Kranj – Potem ko je Jaka Hvala pred dnevi prek družbenih omrežij sporočil, da se je odločil skakalne smuči postaviti v kot, se je zavil v molk. Na včerajšnjem javnem treningu slovenskih skakalcev v Kranju je 27-letni (severni) Primorec, doma s Ponikev na Tolminskem, pojasnil, zakaj je sklenil končati športno pot.

Peter Prevc je ob tem, dobro vedoč, da Jaka zelo rad kuha, predlagal, da bi ga vzeli v ekipo za kuharja, Hvala, ki je od vodstva SZS prejel v dar mešalnik, pa mu je v smehu odvrnil, da s kuhanjem za skakalce tako ali tako ne bi imel veliko dela. Zatem je primorski rekorder (213 m) stopil pred novinarje.
 

Kdaj je padla odločitev, da boste smuči postavili v kot?

»Seveda do nje nisem prišel čez noč. Odločitev je v meni zorela dalj časa, že vso minulo zimo, ki mi – kakor tudi nekaj prejšnjih ne – ni šla po načrtih. Naredil sem vse, da bi si povrnil dobre občutke, ki te ženejo naprej, spomladi sem zamenjal tudi smuči, a ni bilo nič bolje. Začelo mi je zmanjkovati žara, motivacije ... Ko sem se vozil na treninge, nisem imel več nobenih ciljev, vse skupaj je postalo vsakodnevna rutina in počasi sem začel izgubljati voljo, zato sem nekega dne prišel do spoznanja, da imam tega dovolj. Predvsem zaradi hujšanja in drugega odrekanja so se mi v zadnjem obdobju skoki malo zamerili, nisem jih pa zasovražil.«
 

Po vaši najboljši sezoni 2012/13, v kateri ste slavili tudi (edino) zmago v svetovnem pokalu (v Klingenthalu), smo pričakovali, da se boste utrdili v vrhu najboljših skakalcev na svetu. Toda nato se je krivulja vaših nastopov nepričakovano obrnila navzdol. Kaj je šlo narobe?

»Ne vem. S tem sem si dolgo razbijal glavo, vendar nisem nikoli dobil pravega odgovora.«

 

Že od daleč je bilo pogosto videti vaše preglavice s simetrijo in mahanje z desno roko po odskoku.

»To me je spremljalo že pred težavami. Tudi takrat, ko mi je šlo dobro od nog, simetrija pri meni ni bila nikoli popolna. S trenerji smo se veliko pogovarjali o tem in iskali rešitve, vendar jih na žalost nismo našli. Zanimivo je morda to, da sem, ko sem skakal dobro, vedno letel proti levi strani doskočišča, s krizo pa me je začelo nesti desno.«
 

Ali bi, če bi se lahko vrnili v preteklost, naredili kaj drugače?

»Morda bi se prej umaknil iz svetovnega pokala in se nemudoma posvetil odpravljanju te napake. A kar je bilo, je bilo. Nimam slabe vesti.«
 

Z zmago v svetovnem pokalu, poletom prek 200 metrov in nastopom na olimpijskih igrah (Soči 2014) ste si, kot ste zapisali, uresničili vse otroške sanje.

»Vseh ciljev, ki sem si jih z uspehi postavljal vedno višje, zagotovo nisem izpolnil. Toda nihče ni, ko se ozrem na naše začetke na Ponikvah, pričakoval, da bom prišel tako daleč. Zato sem res ponosen na vse, kar sem dosegel. In tega sploh ni bilo malo.«
Jaka Hvala je eden od trinajstih slovenskih smučarskih skakalcev, ki so okusili slast zmage v svetovnem pokalu. FOTO: Matej Družnik
Jaka Hvala je eden od trinajstih slovenskih smučarskih skakalcev, ki so okusili slast zmage v svetovnem pokalu. FOTO: Matej Družnik

 

Kaj boste počeli poslej?

»Imam več zamisli. Zelo me zanima kulinarika, že od nekdaj zelo rad kuham, tako da bi se rad preizkusil in dokazal v pripravi jedi. Pred časom sem sodeloval na natečaju za Okuse Ljubljane, na katerem smo morali iz omejenih sestavin sestaviti krožnik. Osvojil sem tretje mesto. To je bila zame dobra izkušnja. Če bi se ponudila tudi kakšna priložnost, da bi deloval v skokih, bi jo seveda z veseljem sprejel, navsezadnje sem bil pravzaprav vse življenje v (tem) športu.«
 

Bi bili pripravljeni obuditi vaš matični klub SSK Ponikve?

»Naš klub sicer še obstaja, na žalost pa nima nobenega tekmovalca. Tamkajšnje skakalnice bi bile potrebne precejšnje prenove, to velja predvsem za leseni del zaletišča. Otrok po mojem ne bi bilo težko privabiti in navdušiti za skoke, vendar pa bi sam – ker živim v okolici Ljubljane – to zdaj težko izpeljal. Če pa bi se na Ponikvah odločili, da bodo spet zagnali klub, bi bil seveda z veseljem pripravljen pomagati po svojih močeh.«
 

Katero jed pripravite najraje in najbolje?

»Kakšne svoje posebne specialitete nimam, že lep čas pa veliko pozornosti posvečam peki z drožmi. Pri kuhanju me namreč zanimajo tudi procesi, ki se dogajajo zraven, saj tako lažje razumem, zakaj določena jed nastane, kakor nastane.«

Preberite še:

Komentarji: