Klemen Bergant: Moramo biti realni, ne zapasti v evforijo

Kranjcu in Hadalinu vseskozi dopovedoval, da zmoreta med najboljše smučarje na svetu.

Objavljeno
19. marec 2019 08.00
Posodobljeno
19. marec 2019 08.50
​Klemen Bergant je ob Gregi Koštomaju, ki dela z Ilko Štuhec, v ravnokar končani sezoni rezultatsko najuspešnejši trener v slovenski smučarski reprezentanci. FOTO: Matej Družnik/Delo
Poleg Ilke Štuhec sta v ravnokar končani smučarski sezoni največ pokazala Žan Kranjec in Štefan Hadalin. V vrhunska tekmovalca sta se razvila pod vodstvom trenerja Klemna Berganta. Vseskozi jima je vcepljal, da zmoreta med najboljše. »Kot trener moram biti realen, ne smem zapasti v evforijo ali negativo. Veseli me, da v tej ekipi ne pride do položaja, ko bi izgubili glavo. Pomembno je, da vesta, da ni konca sveta po dobrem ali slabem dnevu, ampak delamo naprej,« je potegnil črto pod uspešno zimo.


Ne zmaga vedno tisti, ki ima na voljo več, ste dejali v tej sezoni. V čem ste zmanjšali to razliko do tekmecev?


Ne vem, če smo jo zmanjšali. Večkrat sem rekel, da se Žan in Štefan še razvijata. Še vedno imamo hendikepe, ki ji skušamo reševati na svoj način in jima omogočiti čim boljše razmere za delo. Tudi sodelovanje med nami, trenerji in tekmovalcema, je na višji ravni. Nismo se zasitili, dajeta še več odziva. Na začetku smo se ukvarjali s tem, kaj je treba narediti, da lahko dobro treniraš in tekmuješ, zdaj smo na drugi ravni. Tudi to je pripomoglo k približevanju najboljšim.


Kaj pa razmere za delo in finance?


Finančno dobimo dovolj, hkrati pa je treba marsikaj postoriti, da pridemo skozi s tem proračunom. Še vedno na pripravah bivamo v apartmajih in si kuhamo sami. Tega ne govorim zato, da bi se komu smilili, navadili smo se, v Švici denimo jemo bolje kot bi v hotelu, zato to sploh ni težava. Razmere za trening so pa enake, kot so bile: v tej zimi smo naredili več dni v Kranjski Gori, vendar ne na tekmovalni podlagi. Kar je razumljivo, ker za nami, ko ob 9. uri končamo trening, pridejo turisti. Glede na velikost oziroma majhnost slovenskih smučišč si noben žičničar ne more privoščiti, da bi zaprl del prog in teren obdelal kot za tekmo. Veliko so nam pomagali Italijani in Francozi, nekajkrat smo trenirali tudi z Avstrijci s skupino Janeza Slivnika. Blokirali pa so nas Norvežani, Švicarji in drugi del avstrijske ekipe. Po tekmi v Schladmingu nam niso pustili trenirati veleslaloma v Reiteralmu. Takrat nas je rešil Slivnik, šli smo v Kirchberg.

image
Nekoč je vodil rod smučarjev, ki je bil uspešen konec 90. let, treniral je tudi Tino Maze, ko je prvič v karieri zmagala v smuku. FOTO: Matej Družnik/Delo


Zakaj tuje ekipe zapirajo vrata? Mar ni tako, da si na treningu želiš vaditi s čim bolj konkurenčnim tekmovalcem?


Predobrega, prenevarnega tekmovalca nočeš na treningu, ker mu omogočiš dobro vadbo in te nato na tekmi premaga. Žana imajo posnetega z vseh kotov, zato ga na treningu ne potrebujejo.


Ste imeli v tej zimi kakšno priložnost treninga z Marcelom Hirscherjem?


Hirscher ne trenira z nikomer, morda kdaj z Marcom Schwarzem ali Manuelom Fellerjem in še to zato, ker imajo vsi trije istega opremljevalca, ukvarjajo se z materialom. Rezerviranega ima polovico Reiteralma, omenjene ekipe drugo polovico, mi pa se lahko samo slikamo! Tam so razmere dobre na dnevni ravni. Tudi če pade pol metra snega, bodo žičničarji pripravili progo. Nekajkrat smo trenirali tam, ampak samo tedaj, ko so bile te ekipe drugje.


Vseskozi ste verjeli v Žana in Štefana. Vse lažje je postajalo, ko sta tudi onadva začela verjeti, da lahko ujameta najboljše. Kaj je bil njun glavni pomislek?


Eni dozorijo prej, drugi pozneje. Če pogledamo Žanov razvoj pred tremi sezonami in zdajšnji Štefanov, ugotovimo, da je v isti starosti Štefan boljši, kot je bil Žan. Prej je začel dosegati vidnejše rezultate. Sta popolna individuuma z različnimi predispozicijami, vsak ima svojo pot. Iz njiju skušam izvleči najboljše, ključno pa je, kako tekmuješ. In pri tem smo imeli predvsem pri Žanu nekaj težav. Tekma je pri njem še vedno šum. Pri tem je sicer storil velik preskok, ima pa še vedno veliko rezerv. Zame je on, če ne prvi pa drugi veleslalomist sveta.


Štefan je bolj impulziven?


Stvari ima bolj programirane kot Žan. Ni pa impulziven. Kariera, ki jo gradi, je zelo premišljena, on je tisti, ki jo dirigira. Manj si dopušča, da bi ga zmotile stvari, ki se mu znajdejo na poti.


Pa ga je treba kdaj umiriti?


Pogosto. Zelo rad snema filmčke. Ko smo šli denimo na priprave v Argentino, je vso pot snemal. V hotelu sem mu dejal, da tega nočem več videti do konca priprav, trajale so tri tedne in pol. Je takšen tip, da brez tega ne more, mora to početi, saj sicer ne bi bil zadovoljen, seveda z Žanom kdaj posnameta kakšno neumnost, ampak včasih je tega preveč. Tekmuje v dveh disciplinah, tudi v tretji tri tedne v sezoni. Na visoki ravni je telesno in mentalno zelo težko zdržati dolgo obdobje. Zato ni pametno delati stvari, ki jemljejo energijo. Potrebuje jo za tekmovanja. V tej sezoni se je zanj veliko spremenilo. Če si dvajseti, je pet minut po tekmi zate vsega konec. Če si na stopničkah, pa se vse zavleče: s podelitvijo, novinarsko konferenco, dopinško kontrolo, čustvi, ki pridejo za tabo, ko se zvečer umiriš in jih je treba predelati. Zato je ohranjanje energije zelo pomembno.

image
”Blokirali so nas Norvežani, Švicarji in del avstrijske ekipe. Žana imajo posnetega z vseh kotov, zato ga na treningu ne potrebujejo,” je razkril trener tehničnih disciplin v slovenski moški smučarski reprezentanci. FOTO: Matej Družnik/Delo


Tudi zato se ni povsem predajal vsem dosežkom. Dejal je, da se je zavestno ogradil v namišljeno stekleničko.


To se dobro vidi pri Hirscherju. Na ogledih prog, ogrevanjih in tekmah raje pogleda v tla, kot da bi pozdravljal vse okrog sebe, saj ve, da bo potreboval zbranost drugje – in to se je treba naučiti. Vse to prinesejo boljši rezultati, vsak se mora »zdresirati«, da je zanj čim manj motečih dejavnikov. Vrhunski šport je krut, vsak dan sproti se moraš dokazovati. Kar je bilo včeraj, jutri ne bo več pomembno, takrat bo pomembno nekaj drugega. Glede na druge športe imamo kratko sezono. A biti vrhunsko pripravljen pet mesecev je tudi umetnost. Štefan se mora to še naučiti, Žan je manj čustven in se s tem lažje sooča.


Žan je v tej zimi lepo priključil slalom, Štefan je pokazal dober kombinacijski superveleslalom. Kako ju boste usmerili naprej?


Slalom in veleslalom gresta skupaj, povezave med obema disciplinama in superveleslalomom ni. V Banskem je Štefan resda imel osmi čas superveleslaloma, a štartal je tretji, povprečna hitrost je na tistem terenu za približno 15 km/h nižja kot na drugih, hitri superveleslalomi so drugačna zgodba. Če bi se jih hoteli resno lotiti, bi potreboval ogromno treninga. A to pomeni manj slalomske in veleslalomske vadbe. Štefan ni še v nobeni disciplini zares v vrhu, v slalomu je 19., v kombinaciji imamo samo tri tekme na sezono. Velike nacije so dodajale discipline in v tekmovalcih »ubile« njihovo najboljšo. Noben smukač ni več dober v veleslalomu, ker je specializacija zares močna, potem je tu še oprema, postavitev prog ... Če imaš v nogah obsežno smukaško kilometrino, si počasnejši v menjavah. Zato je to vprašanje zelo delikatno. Delati sklepe po tekmi v Banskem je nesmiselno, ker takih superveleslalomov v urniku sicer ni.

image
Trenerja Berganta veseli, da v njegovi ekipi ne pride do situacije, ko bi izgubili glavo. FOTO: Matej Družnik/Delo


Trenersko ste se večkrat dokazali. Z rodom, ki je žel uspehe konec 90. let, Tina Maze je pod vašo trenersko taktirko dosegla prvo smukaško zmago v karieri, zdaj delate z dvema talentoma. Ste zelo strogi?


Pred 20 leti sem prišel v ekipo izoblikovanih tekmovalcev, enajst jih je bilo v ekipi A, imeli so že stopničke, zmage. Zdaj je zgodba povsem drugačna, fanta nista bila izoblikovana, imata pa talent. Najprej se je bilo treba prebiti do točk v svetovnem pokalu, nato med petnajst, pa med deset, na stopničke ... Ali sem strog? Hočem se imeti dobro. Tudi v ekipi. Ko delamo, pa delamo. Vsi vemo, kaj je treba storiti, stvari imamo razčiščene. Oba sta visoko motivirana, v svojo pot vlagata vse svoje sposobnosti, zelo sta marljiva, izvleči hočeta največ. Koncept dela smo naredili že pred tremi leti, držimo se ga. Iz leta v leto se kažejo sadovi. Po koncu sezone sledi spomladansko smučanje, nato imamo tri mesece za kondicijo, ko začnemo smučati, pa smučamo. Štefan mora narediti še korak naprej pri kondiciji, Žan pa je imel dvakrat v tej zimi težave s hrbtom in spomladi bo treba ukrepati, da se to ne bi več dogajalo. Bilo je kratkotrajno, a če ga čez tri leta februarja na Kitajskem pred glavno tekmo ne bo zaradi take stvari, ki jo morda lahko preprečimo, bi bilo neumno, da ne bi tega začeli reševati že zdaj.