Ko igrajo »kekci«

Te dni smo priča še enemu smučarskemu absurdu. Medtem ko je mednarodna smučarska zveza kaznovala udeležence največje sramote v zgodovini slovenskega športa, povezane s »krvavškim prirejanjem rezultatov« oziroma afero Vanessa Mae, ukrepal pa bo tudi MOK (za predsednika Thomasa Bacha gre za zastrašujočo manipulacijo), častno razsodišče smučarske zveze treh pravnikov ob isti dokumentaciji od julija, torej že štiri mesece, ne ve, proti komu je vložena obtožba za kršitev etičnega kodeksa.

Ne glede na to, kako se bo odločilo častno razsodišče, pa po vsem, kar se je dogajalo v zadnjih mesecih v alpskih disciplinah, zagotovo ni več nobenega dvoma, da mora predsednik alpskega zbora in odbora Dušan Gorišek odstopiti. Pa ne samo zaradi finančne godlje, v katero je z neodgovornim ravnanjem pripeljal alpsko smučanje na rob prepada (nad disciplino kot Damoklejev meč visi bankrot), ampak športne morale in etike. Pred meseci, ko je izbruhnila afera Vanesse Mae, ne samo, da je kot tehnični delegat FIS in član podkomiteja za proge alpskih disciplin imel pomisleke o pristranskosti preiskovalcev, ampak je poučil, da »FIS ni zainteresirana za odpiranje takih primerov«, oziroma, da je slovita violinistka v Sočiju požela tako veliko medijsko pozornost, da bodo slovenski smučarski delavci na koncu »kekci«. K temu lahko dodamo tudi, da je povzročil neposredno finančno in moralno škodo alpskemu smučanju, ko je postavil na vrh strokovne piramide človeka, ki je bil vpleten v krvavško sramoto.

Odgovornost prvega moža obubožane alpske smučarije je jasna, ker se pač ni izognil tistemu, čemur bi se lahko že ob imenovanju strokovnega kadra in reprezentantov. Tega se očitno zaveda tudi sam, zato je že pred časom ponujal odstop, ki pa ga smučarska srenja (s figami v žepu) ni sprejela. Zelo pomenljive so njegove ponavljajoče izjave, da se bo umaknil, če je on kamen spotike. Prav v tem stavku, ki močno diši po zgodbi o grešnem kozlu, je bistvo težav slovenskega alpskega smučanja.

Gorišek, ki so ga nastavili ljudje okrog Triglava (kranjski klub je bil neposredno povezan tudi s krvavško sramoto), pravzaprav niti ni pravi problem alpskega smučanja, ampak baza klubov oziroma ljudje, ki so na alpskem zboru (v luči parcialnih interesov) trdovratno zagovarjali »kranjsko« linijo in vehementno sprejeli odločitev, da bo reprezentanca delovala do »bankrota«, potem pa: kar bo, bo!

Kdo so, se seveda natančno ve. Težko je pričakovati, da bodo spremenili miselnost, ker pač to počno že dolga leta. Odkar je alpsko smučanje v globokih dolgovih, se ni v bazi spremenilo nič bistvenega. Svoj delež k letošnjem zdrsu pa morajo sprejeti tudi »veliki« klubi, ki so včeraj po sestanku IO zahtevali odstop Goriška. Ko je alpski odbor pred časom zavrnil sanacijski program, je prevladujoči in glasni Goriškovi struji odločno nasprotoval le Jože Gazvoda ...

V nečem pa se lahko z Goriškom vendarle strinjamo. Medtem ko »kekci« igrajo svojo igro, dolgovi rastejo, kakovost pa pada.