Košir zmagal, ker se je po toliko finalih to že spodobilo

Bad Gastein – Kdor čaka, dočaka. Po dveh letih drugih mest je Žan Košir vendarle lahko spet stopil na najvišjo stopnico odra za zmagovalce. »Mislim, da sem si jo tokrat res že zaslužil,« je dahnil po velikem uspehu. In prikimali so mu tako tekmeci kot seveda njegovi zvesti navijači, ki so ga po uspehu nosili po rokah.

Z njimi se je veselil še nekaj ur po tekmi, dolžan jim je bil zahvalo za glasno spodbudo, ob kateri še nikdar ni dosegel slabega rezultata. »Navijači mi prinesejo neko posebno energijo. Z njimi v cilju sem lahko bolj osredotočen, dvignem se na višjo raven. Ali pa samo čutim odgovornost, da jih ne razočaram,« je dejal veliki junak včerajšnjega dne. Njegovi številni prijatelji iz Tržiča so mu morda res pomagali, da je storil tisti zmagoviti korak naprej, toda največ zaslug vseeno lahko pripiše sebi. Da je vztrajal pri svojih načelih, ostal miren, četudi so ga porazi v velikih finalih že močno črvičili, hkrati pa na prvo mesto, pred psihološko pripravo, postavljal svojo hitrost in natančnost zavojev.

V zadnjih nekaj sezonah je bil vseskozi med najhitrejšimi, a se včeraj veselil šele svoje druge zmage v karieri in desetih stopničk. V cilju je bil vidno razbremenjen, skoraj kot po prvi kolajni v Sočiju. »Vesel sem, da mi je končno uspelo. Nisem več gledal na to zmago kot na nedosegljivi cilj, temveč sem si rekel, da bi se po toliko nastopih v finalu zdaj pa vendarle že spodobilo, da zmagam. Skušal sem si dopovedati, da ni samoumevno, da sem lahko prvi. Želel sem iti lepo postopoma, čim manj misliti na morebitni finalni obračun ali točke, ki bi jih dobil ob zmagi,« je razmišljal 30-letnik. Že njegov prvi kvalifikacijski nastop, ko je bil od vseh boljši za dobrih osem desetink, je napovedoval dober dan. Kajpak je bilo najboljše izhodišče zelo pomembno v nadaljevanju, zlasti zaradi enojnega sistema izločilnih bojev, v katerih je vseskozi lahko izbiral hitrejšo progo, na kateri je naposled tudi našel pot povsem na vrh.

Strinjal se je, da je morda bila odločilna že zmaga v kvalifikacijah. »Vse do finala lahko voziš po eni progi, potem pa te ravno v velikem finalu tekmec pošlje na drugo. Tako se je danes zgodilo Italijanu, ki sem ga premagal v finalu. Malo te zbega. A vseeno se mi vse skupaj zdi pošteno. V zadnjih letih sem v kvalifikacijah že dosegal zelo dobre čase in zdi se mi prav, da imaš dejansko kaj od tega. Že velikokrat sem bil jezen, ko me je po zmagi v kvalifikacijah izločil nekdo, ki je komaj prišel med 16,« je še razmišljal Tržičan. Precej več zmag in stopničk bi se mu doslej nabralo, če bi deskarji tekmovali kot alpski smučarji in bi štel le najhitrejši čas na progi. Toda Koširju se zdi prav, da tekmujejo v izločilnih bojih, tudi to ima svoj čar.

V osmini finala je za seboj pustil Američana Justina Reiterja, za njim Avstrijca Sebastiana Kislinga, se skozi šivankino uho prebil skozi boj z Rusom Andrejem Soboljevom v polfinalu, nato pa v finalu Italijanu Christophu Micku ni več dovolil presenečenja, bil je odločen in suveren, njegovi zavoji čisti in hitri. Četudi je še nekaj dni pred tekmo močno dvomil vase, bil je nervozen in pod pritiskom. Izkazalo se je, da mu nekaj negotovosti koristi. »Očitno bolje delujem tako. Vedno, ko sem se odlično počutil, sem potem odstopil. Ves čas se malo bojim, nisem prepričan, kaj bo. Sam sebe držim v visoki napetosti, ki pa mi zagotavlja zanesljivost. Poleg tega je z rezultatom na koncu vse poplačano,« je še menil slovenski junak, ki pa je hkrati pred tekmo pravilno napovedal, da bi lahko bil prav Bad Gastein, kjer je pred njim zmagoval že njegov predhodnik Dejan Košir, najboljši kraj za zmago.

Čeprav je moral nanjo čakati dve leti, je obljubil, da se ne bo prepustil zmagoslavju, temveč v nadaljevanju mislil na to, kaj vse še mora popraviti. Časa za proslavljanje niti nima veliko. Že čez slaba dva tedna ga čaka nastop na SP v Kreischbergu. Kolajne še nima, popotnico pa odlično – pred dvema letoma je bil sicer v enakem položaju, odličje pa zgrešil le za nekaj stotink. Tudi naslednje tekme svetovnega pokala se že lahko veseli. Na Rogli bo namreč nastopil v majici vodilnega v skupnem seštevku.

Drugi slovenski tekmovalci so znova razočarali. Ekipnih uspehov, ki smo jih v prejšnjih sezonah redno beležili, je vse manj, tudi aktualni svetovni prvak Rok Marguč je drugič zapored ostal brez finala. Danes je na sporedu še ekipna tekma, na kateri bo Košir nastopil skupaj z Glorio Kotnik.