Lisička se boji za belo krzno, giljotina pri hitrih disciplinah

Organizacijsko z mariborsko Zlato lisico in tekmovalno s smukači velike skrbi v slovenskem alpskem smučanju.
Fotografija: Markus Mayr (v sredini) Srečku Vilarju (levo) in Mitji Dragšiču (desno) še ni prižgal zelene luči za 56. Zlato lisico. FOTO: Mariborinfo
Odpri galerijo
Markus Mayr (v sredini) Srečku Vilarju (levo) in Mitji Dragšiču (desno) še ni prižgal zelene luči za 56. Zlato lisico. FOTO: Mariborinfo

Negotovost, ali bodo naslednji konec tedna v Mariboru izvedli tekmovanje za 56. Zlato lisico, se je podaljšalo za dan. Snežni kontrolor Mednarodne smučarske zveze Markus Mayr si je danes ogledal progo za veleslalom in slalom na Pohorju, in upa na čudež narave v kratkem časovnem roku, počilo pa je v slovenski reprezentanci za moške hitre discipline.

Pohorska zlatolisičja usoda bo znana jutri. Ob včerajšnji kontroli je direktor za tehnične discipline ženskega svetovnega pokala Mayr zaradi neugodnih vremenskih napovedi za naslednje dni namreč navrgel, da za usodni besedi da ali ne potrebuje še 24 ur. Mayr je tudi omenil, da sneg za zdaj na vseh delih proge še ni dovolj utrjen, da bi bil pripravljen za tekmovanje, ki bi bilo varno. »Kakovost snega trenutno ne zagotavlja, da bi lahko upali, da bo sneg zdržal toplo vreme, ki je napovedano,« je menil.

Le snežni jezik sodi v zimsko kuliso pohorskega smučišča. FOTO: Mariborinfo
Le snežni jezik sodi v zimsko kuliso pohorskega smučišča. FOTO: Mariborinfo


Generalni sekretar organizacijskega odbora Srečko Vilar je dodal, da je vremenska napoved za naslednji teden zelo slaba, saj naj bi dva ali tri dni spet pihal močan južni veter. Vodja tekmovanja Mitja Dragšič pa je pripomnil: »Ni problematična količina snega na progi, saj je slednja v dobrem stanju. Smo tudi dodatno zasneževali, vendar je težava z vremenom, ki naj bi nastopilo v naslednjih dneh.«
 

Odgovornost državne zaposlitve


Slovenski smukači v letošnji zimi v svetovnem pokalu dričajo nenapadalno, nesamozavestno in kot razvajeni mestni frajerji, edine točke, 11 in 5, sta si namreč za 20. in 26. mesto na smuku v Lake Louisu pribojevala Klemen Kosi in Martin Čater.

Gre tudi za tipično slovensko malodušnost, ko je treba pri sebi in tudi pri kakšni odgovorni osebi udariti po mizi. Tako pa so slovenski smukači v vseh preostalih dirkah formule 1 belega cirkusa v letošnji sezoni rezultatsko končali pod mizo, izven trideseterice brez osvojenih točk.

Ker je v športu lažje zamenjati trenerja, kot ekipo tekmovalcev, je neposredni krivec za polom postala trenerska ekipa. Pa četudi je v njej glavno strokovno vlogo imel Grega Koštomaj, nekdanji trener dvakratne svetovne prvakinje v smuku Ilke Štuhec.

Boštjan Kline in drugi slovenski smukači so visoko leteli, a rezultatsko nizko padli. FOTO: Reuters
Boštjan Kline in drugi slovenski smukači so visoko leteli, a rezultatsko nizko padli. FOTO: Reuters


Igra ironije in usode, Štuhčeva v letošnji zimi v hitrih disciplinah ne zmore na zeleno vejo, švicarski trener Stefan Abplanalp torej v sezoni (še) ni s strokovnim vodenjem dosegel zasuka v predstavah Mariborčanke, Koštomaj pa je z neambicioznimi smukači pogorel na rezultatski črti.

Vodja panoge za alpsko smučanje Miha Verdnik se je tako odločil, da se bodo trenerjem prekinile pogodbe, konec sodelovanja bo začel veljati s 30. aprilom. Koštomaj je to sezono vajeti prevzel po odhodu dolgoletnega glavnega trenerja Petra Pena, ta se je umaknil zaradi bolezni v družini, med člani stroke, ki odhajajo, pa je tudi nekdanji tekmovalec Andrej Šporn, ta skrbi za analitiko in analizo.



Očitno so fantje v ekipi za hitre discipline, njen proračun je 442.000 evrov, preveč sproščeni in brezbrižni, saj se Verdnik tudi priduša, da ni prave osredotočenosti. »O nezadovoljivem trenerskem delu sem se prepričal tudi na terenu. Usmeritev ni prava, skrbi stanje duha, tako je že več sezon. Že prej bi se moral odločiti za rez,« se zaveda Miha Verdnik.

Ta naj bi se pri sestavi novega trenerskega vodstva oziral po tujih logih. Tudi tekmovalci, ob Kosiju in Čaterju, še Boštjan Kline in Miha Hrobat, pa so dobili javno grajo oziroma zadnji opomin, čeprav v superveleslalomu to zimo bolje opravljajo s progami po svetu. »Tekmovalcem sem jasno povedal, da smo vanje vložili veliko, tudi sredstev. Imajo odgovornosti, tudi državne zaposlitve, svoje pogodbe z opremljevalci. Tega se morajo zavedati,« je končal vodja panoge.

Preberite še:

Komentarji: