Kranjska Gora – Ekipa švedskih smučark je ta hip najbolj vroča v svetovnem pokalu. Jessica Lindell-Vikarby skupaj z Mario Pietilä-Holmner in Frido Hansdotter niza uvrstitve na zmagovalni oder v tehničnih disciplinah in bo kot nosilka rdeče majice tudi prva favoritinja današnjega veleslaloma. O svojih pričakovanjih je govorila tudi na druženju z novinarji pred 50. Zlato lisico.
Njen dan se je v Kranjski Gori začel s pogledom skozi povsem zasneženo okno, tako debele snežne odeje v tej zimi ni bila vajena. »No, že res, da smo ga težko čakali, a ni mi všeč toliko snega. Za nas bi gotovo bilo lažje, če ga ne bi padlo toliko. A kaj moremo,« je ob začetku pogovora skomignila z rameni smučarka iz Stockholma in dejala, da so ji bolj všeč bolj ledene proge. »Pravzaprav sem v tej sezoni dobro nastopala na vseh vrstah podlage. Ko ti gre dobro, se znajdeš povsod,« je dejala in tako ni bila preveč v skrbeh zaradi današnje zasnežene tekme. Prepričana, da bodo prireditelji storili vse, kar je v njihovi moči in z dobro utrjene proge pravočasno spravili ves novozapadli sneg, je po enomesečnem tekmovalnem premoru že nestrpna pred novo veleslalomsko preizkušnjo.
Ta ji bo dala odgovor, ali je zadržala odlično formo z začetka sezone, ko je v Beaver Creeku dosegla svojo prvo zmago v tej disciplini, pozneje pa še dvakrat stala na drugi stopnički zmagovalnega odra. »Bomo videli, ali bom po premoru v enakem ritmu nadaljevala sezono. Če bom imela prave občutke, ritem in hitrost, potem vem, da sem lahko znova v vrhu,« si je začrtala pričakovanja za Zlato lisico, na kateri je vedno dobro tekmovala. »Maribor mi je ljubši, tam sem vedno dosegala dobre rezultate. A tudi ta proga v Kranjski Gori je zanimiva, razgibana in zahtevna. Ni me strah hitrosti, zato se na njej dobro znajdem,« je dejala Lindell-Vikarbyjeva, ki je sicer svojo prvo zmago dosegla v superveleslalomu v Cortini leta 2009, ko se je še bolj posvečala hitrim disciplinam. Zadnja leta je prioriteta postal veleslalom, trening pa se je hitro obrestoval.
»Vsi me sprašujejo, kaj sem spremenila v tej sezoni. Lahko vam povem, da nič posebnega, razen morda kakšne podrobnosti v tehniki smučanja. Z zmago sem si nato okrepila samozavest, odtlej je šlo vse veliko lažje,« je razmišljala o razlogih za dobro smučanje. Ob tem ni pozabila na odlične odnose v švedski ekipi. »Zelo pomembno je, da v ekipi vlada dobro vzdušje. Dekleta smo ves čas na poti, le redko gremo domov. Zato je pomembno, da se razumemo, da smo prijateljice, hkrati pa tudi tekmice. Z dobrimi rezultati druga drugo ženemo naprej. Ko katera od nas doseže dober rezultat, navdihne drugo in tako naprej,« je opisala smučarka, ki bo čez teden dni praznovala 30. rojstni dan.
V močni švedski ekipi je ogromno mladih deklet, a za zdaj primat še držijo izkušenejše Jessica, Maria in Frida. Trojica je v tej sezoni redno na zmagovalnih odrih v tehničnih disciplinah: na vrhu so manjkale le na treh tekmah te zime. Zanimivo, da za vse tri smuči pripravlja izkušeni Lojze Debelak, o katerem dekleta govorijo le v presežnikih. »Že od leta 2005 je moj serviser, on je najbrž najpomembnejši človek v moji karieri. Pri njem ne gre le za pripravo smuči, je sijajna oseba. Vedno je umirjen in zelo pozitiven. Pravzaprav bi lahko bil moj trener, ogromno ve o smučanju, z njim se lahko pogovorim o čemerkoli,« je o Slovencu povedala nosilka rdeče majice na današnjem veleslalomu. »O tem sem že od nekdaj sanjala. Najprej seveda o zmagi, nato o skupnem seštevku. Rdečo majico imam, a ne vem, kako dolgo jo bom lahko zadržala. Seveda bi jo rada nosila vso sezono.«
Komentarji