»To je najina mučilnica,« se je pošalil Andrej Šporn, ko je vstopil v telovadnico na ljubljanskem štadionu ŽAK. »Pravzaprav je bolj zabaviščni park,« ga je v svojem šaljivem slogu dopolnil štiri leta mlajši smukaški kolega Rok Perko, s katerim si Kranjskogorec letos skupaj nabira kondicijo pri atletskem trenerju Srdjanu Djordjeviču. Medtem ko so Ljubljančani zunaj lovili dragocene sončne žarke v zadnjih poletnih izdihljajih, so v kletnih prostorih štadiona športne naprave čakale alpska smučarja. Uteži so bile lično pospravljene, blazine zložene. »Vse leto sem zunaj na snegu, tako da nimam težav s treningom v zaprtem prostoru,« je pripomnil Šporn, ki je pred današnjim odhodom z ekipo za hitre discipline na snežni trening v Pitztal tri tedne pridno vadil v Spodnji Šiški.
V pripravljalnem obdobju bo smukaška druščina do začetka zimske sezone zbrala 60 dni na snegu, preostali čas namenijo kondicijskemu treningu. »Po končani sezoni in zadnjem snežnem treningu sem si vzel deset dni dopusta – med prvomajskimi počitnicami sem kot ponavadi pomagal urejati kamp v Pineti –, potem pa treniral kondicijo na polno do julija, ko smo dvakrat vadili na snegu v Zermatu. Pred odhodom v Čile, kjer smo smučali tri tedne, sem imel še en sklop kondicijskih priprav. Ob vrnitvi domov smo se, preden smo v telovadnici spet zavihali rokave, najprej spočili od treninga na visoki nadmorski višini; bivali smo namreč na 2600 metrih nadmorske višine, smučali na 3500. Po minuti in dvajsetih sekundah smuka si bil mrtev! Nemci so imeli v cilju kisikove bombe, da so se lahko nadihali. Mi si česa takega seveda ne moremo privoščiti,« je Andrej Šporn opisal poletni trening.
Poudarek na moči
Na štadionu v Spodnji Šiški najboljši slovenski smukač zadnjih dveh sezon vadi od 11. do 14. ure. Rana ura je pravilo, ki velja med sezono, v pripravljalnem obdobju pa lahko nadoknadi spanec. »Zbujam se med 8. in 9. uro. Na trening rad pridem malo prej, da se dobro ogrejem,« je razkril tekmovalec, ki s trenerjem Djordjevičem – tisti dan je bil zaradi službene poti v Italijo ravno odsoten – sodeluje že šesto leto. »Tudi če treniram sam, natančno vem, kaj početi, saj delam po zastavljenem konceptu, za vaje pa se odločam sproti. Trikrat na teden vadim za moč, po enkrat pa za vzdržljivost (laktatni trening) in koordinacijo, ravnotežje. Ta čas je poudarek na eksplozivni, maksimalni moči,« je razlagal, medtem ko si je pripravil blazino in se začel razgibavati. Čez nekaj trenutkov je že ležal na eni od naprav, kakšen poldrugi meter od tal, in dvigoval uteži. Ko je opravil vajo in mu je Perko prinesel žogo, se je nanjo ulegel na hrbet in z vajami utrjeval hrbtne mišice in trup. Nato so bile znova na vrsti uteži, tokrat jih je dvigal in spuščal stoje na eni nogi.
Zaradi velikih naporov mu je najmanj všeč laktatni trening: »Povsem te izčrpa! Zgodi se celo, da vmes bruhaš,« je povedal. Se težko motivira? »S tem nimam težav. Res je, da se po dveh, treh mesecih kondicijske vadbe zasitiš. A brez kondicije ne gre, to je osnova, s katero se motiviraš za tekme,« je odgovoril. Aerobnega treninga ne izvaja, namesto teka raje dela poskoke, ker so obremenitve podobne tistim pri smučanju. Spomladi kondicijo nabira na rolerjih s hokejsko palico v roki. »Igramo na Jesenicah. V preteklosti smo sodelovali na turnirjih in državnem prvenstvu. Poleti smo igrali tudi na ledu, z Anžetom Kopitarjem na Bledu,« je Šporn omenil svoje veliko navdušenje nad hokejem.
Cimra in kmalu očeta
Medtem ko je delal vaje na žogi, mu je Perko pripovedoval dogodivščine prejšnjega dne. Z dekletom sta obiskala šolo za starše, saj bosta decembra dobila prvorojenca. »Ravno v Bormiu bomo takrat. A upam, da bom lahko zraven pri porodu,« je že zdaj vznemirjen Tržičan. Nasmeh se je izrisal tudi na Andrejevem obrazu. Tudi on bo postal očka, marca prihodnje leto. Z Vesno sta se poročila 25. junija na Srednjem Vrhu. Na dan državnosti. »Andrej je pravi patriot,« ga je podražil Perko in razkril še eno zanimivost: »Na poti sva vedno cimra, skupaj trenirava kondicijo, pa še prvorojenca sva tempirala. In oba bova imela sina.«
Medtem se je Andrej preselil k utežem. Sprva je v počepu dvigoval 70 kilogramov, obremenitve pa stopnjeval do 140 kilogramov. »Zaradi težav s hrbtom sem previden. Meja, ki sem si jo postavil, je 160 kilogramov, saj imam na vsakem vretencu malo premaknjeno medvretenčno ploščico. Ko že začutiš bolečino, je prepozno. Zato je treba pravočasno odnehati,« je opozoril. »Perko si več upa,« je pokazal na reprezentančnega kolega in ga varoval, ko je 26-letnik dvigoval 190 kilogramov. Šporn zaradi težav s hrbtom večje obremenitve raje prenese na napravo za nožni potisk: »Eno nogo obremenim z največ 210 kilogrami. To je raven, ki sem jo lani dosegal pred sezono, kar je za ta čas zelo spodbudno,« je povedal 95 kilogramov težki tekmovalec, ki se je lani vidno okrepil, in si že vezal elastike – prej jih je pričvrstil na letvenik – okrog trupa. Na vrsti so bili poskoki iz počepa: »Pri tej vaji se vidi imitacija smučanja, kako greš iz zavoja,« nas je podučil.
Psihologija
potrebuje formulo
Koliko pazi na prehrano? »Ne maram sladke in mastne hrane. Dve kepici sladoleda sta poleti moj maksimum. Pojem veliko mesa, zraven si pripravim zelenjavo, solato, testenine ali krompir. Tudi za zajtrk včasih pojem tisto, kar je ostalo od prejšnjega dne, recimo makarone ali zrezek. Pomembno pa je, da obrok zaužijem vsaj dve uri pred treningom.« Med vadbo spije poldrugi liter izotoničnega napitka, na koncu pa si postreže še z beljakovinskim.
Čeprav je pred nastopi na tekmah svetovnega pokala izjemno pomembna tudi zbranost, Andrej temu ne namenja pozornosti. S psihologom ne sodeluje, saj se bo, kakor pravi, s psihologijo začel ukvarjati, ko mu bodo s formulo dokazali, da imajo prav. »Sem naravoslovec po duši, z družboslovjem nisem ravno prijatelj,« je poudaril, da verjame v konkretne stvari. Morda posega po kakšnih metodah sproščanja? »Vzameš lopato in greš odmetavat ali pa sekiro in greš cepit drva, to je moja metoda,« je malo v šali, malo zares odgovoril tekmovalec z Gorenjskega, ki ga začetek nove sezone svetovnega pokala čaka konec prihodnjega meseca v Kanadi.
Komentarji