Ocenili smo, koliko olimpijskih kolajn lahko osvojijo Slovenci

Ogromna so bila nihanja v uspešnosti slovenskih športnikov na zimskih olimpijskih igrah. Na prvih v Albertvillu 1992, v Naganu 1998 in Torinu 2006 niso stopili na zmagovalni oder, v Sočiju 2014 in nazadnje Pekingu 2022 pa so blesteli, v Rusiji osvojili rekordnih osem kolajn in na Kitajskem le eno manj. Kako bo v Milanu – Cortini 2026? Koliko odličij si lahko obetamo od 37 športnikov pod okriljem Olimpijskega komiteja Slovenije? Kot kaže, bodo naši paradni konji smučarski skakalci in skakalke. 

Tina Maze ne načrtuje vrnitve v slogu Lindsey Vonn

Skupaj so Slovenci od osamosvojitve države osvojili 24 kolajn na zimskih olimpijskih igrah, štiri zlate, osem srebrnih in dvanajst bronastih. Še vedno prednjačijo alpski smučarji, ki imajo osem odličij, s sedmimi so tik za njimi smučarski skakalci, deskarji jih imajo pet, po dve biatlonci in smučarski tekači. Najbolj uspešna zimska športnica je slovenska smučarska kraljica Tina Maze s po dvema zlatima in srebrnima kolajnama.

Najmanjša odprava po letu 1998, Slovenci raje na snegu kot na ledu

Tabela

Prvi uspehi so se zgodili leta 1994 v Lillehammerju, kjer so Jure Košir, Alenka Dovžan in Katja Koren poskrbeli za olimpijsko bronasto dobo, kot smo rekli po tretjih mestih v alpskem smučanju. Bronasti so bili osem let kasneje tudi smučarski skakalci Damjan Fras, Robert Kranjec, Primož Peterka in Peter Žonta, ki so bili na ekipni tekmi edini dobitniki kolajn na OI 2002 v Salt Lake Cityju.

Urša Bogataj in Nika Križnar (Vodan) FOTO: Matej Družnik

Na srebrno dobo je bilo treba počakati do leta 2010, kjer je Tina Maze v veleslalomu in superveleslalomu osvojila drugo mesto. Igre v Kanadi bodo ostale v spominu tudi po podvigu Petre Majdič, ki si je po padcu v jarek zlomila rebro, a vseeno pritekla do brona in stiskala zobe, ko je morala stopiti na najnižjo stopničko zmagovalnega odra.

Skakalnice v Predazzu pripravljene, v Cortini močno snežilo

Rekordni Soči

Štiri leta kasneje so bile igre v črnomorskem letovišču Sočiju, to je bil kraj srečnega imena za slovenske športnike, ki so se vrnili kar z osmimi kolajnami. Tina Maze je postala prva zlata zimska olimpijka, uspel ji je smučarski grand-slam z zmagama v »temeljnih« disciplinah, veleslalomu in smuku. Po dve kolajni sta prispevala Peter Prevc in Žan Košir, v biatlonu in smučarskem teku sta z bronom malce presenetili Teja Gregorin in Vesna Fabjan.

Urša Bogataj. FOTO: Matej Družnik

V Pjongčangu so bili slovenski aduti le četrtinsko uspešni kot pred tem v Sočiju. Zlata ni bilo, junaka sta bila Jakov Fak s srebrom in Žan Košir z bronom. Košir je tako osvojil že tretjo kolajno. Alpinci in skakalci so ostali praznih rok.

Covidni Peking 2022 je bil spet naklonjen Slovencem. Srečno sedmico so zadeli v skoraj sibirskem mrazu. To je bilo prvenstvo Urše Bogataj, ki se je okitila z dvema zlatima kolajnama, potem pa kmalu končala kariero. Najboljša je bila na posamični tekmi, izjemna tudi na mešani ekipni tekmi skupaj z Niko Križnar, Petrom Prevcem in Timijem Zajcem.

Na posamični tekmi ji je na zmagovalnem odru družbo delala Križnarjeva. Na moški ekipni tekmi so bili bronasti tudi Peter Prevc, Lovro Kos, Cene Prevc in Timi Zajc. Peter Prevc je tako olimpijsko kariero sklenil s štirimi kolajnami.

Deskarji so bili uspešni že tretjič zapored, okitila sta se Tim Mastnak s srebrom in povsem nepričakovano mamica Gloria Kotnik z bronom. Do olimpijskega odličja pa je prišel tudi naš najboljši alpski smučar zadnjega desetletja Žan Kranjec, drugi v veleslalomu.

Žan Kranjec. FOTO: Matej Družnik

Predazzo v slovenskih barvah

Vse kaže, da bodo slovenski glavni aduti v Italiji ponovno smučarski skakalci. Skrb, da bodo orli in orlice po slovesu Petra Prevca in Bogatajeve leteli nižje, je bil odveč. Svetovna rekorda, ki sta ju Domen Prevc in Nika Prevc ob koncu prejšnje sezone postavila v Planici in Vikersundu, sta bila napoved sijajnega uvoda v olimpijsko zimo.

Petra Majdič. FOTO: Matej Družnik

Najmlajša sorojenca v dinastiji Prevc iz Selške doline sta v tej sezoni razred zase. Ob njiju bo Slovenija imela še več želez v ognju, aduti za kolajne bodo tudi Anže Lanišek, Timi Zajc in Nika Vodan (prej Križnar). V Predazzu se obeta slovenska veselica. Na vseh šestih tekmah (po dve moški in ženski na srednji in veliki skakalnici, moška superekipna in mešana ekipna tekma) bo Slovenija med favoriti za vrh. Skakalci sami bi lahko teoretično izboljšali slovenski rekord osmih kolajn iz Sočija.

Pa alpinci, biatlonci, deskarji?

Pri drugih panogah tokrat ni očitnega kandidata za žlahtno odličje, čeprav presenečenja v 37-članski ekspediciji nikakor niso izključena. Žensko alpsko reprezentanco so žal zdesetkale poškodbe (Andreja Slokar, Neja Dvornik), toda Žan Kranjec, Ilka Štuhec in Miha Hrobat sodijo v širši krog kandidatov za najvišja mesta.

Tim Mastnak FOTO: Matej Družnik

Biatlonec Jakov Fak se bo vrnil po poškodbi in je znan po tem, da najboljše pokaže na največjih tekmah. Morda se bodo Anamariji Lampič posebni strelski treningi obrestovali, na smučeh je dovolj hitra za zmago. Deskarji Tim Mastnak, Žan Košir, Rok Marguč in Gloria Kotnik pa bodo želeli niz osvajanja kolajn na štiri igre. Pustimo se presenetiti.

Peking 2026 je bil zlat za slovenske skakalce. FOTO: Matej Družnik