MOK Ukrajinca diskvalificiral brez pravne podlage

Odvetnik Blaž Tomažin Bolcar v luči diskvalifikacije ukrajinskega skeletonista Vladislava Geraskeviča z zimskih olimpijskih iger meni, da v pravilih Mednarodnega olimpijskega komiteja (Mok) v primeru prepovedi izražanja ni jasne pravne podlage. Ukrajinec je bil diskvalificiran, ker je vztrajal, da na igrah nastopi s čelado s podobami med rusko agresijo ubitih kolegov.

Ukrajincu zaradi sporne čelade prepovedali nastop

Po mnenju Tomažina Bolcarja Geraskevič s tem ne bi prekršil Evropske konvencije o človekovih pravicah, saj v sporočilu, ki bi ga z uporabo čelade na tekmi podal, ni zaznati nobenega sovražnega govora.

»Odločitev MOK odpira resna pravna vprašanja, predvsem glede sorazmernosti ukrepa in jasnosti pravne podlage. Če ni jasno pojasnjeno, katera konkretna določba olimpijske listine ali smernic je bila kršena, je takšna sankcija problematična z vidika pravne varnosti,« je za STA pojasnil Tomažin Bolcar.

Ukrajinec še ni obupal, pritožil se je v Lozano

Geraskevič se je zaradi diskvalifikacije pritožil na Mednarodno športno razsodišče (Cas) v Lozani, saj je tak ukrep po njegovem mnenju nesorazmeren, čemur pritrjuje tudi Bolcar Tomažin.

»Glede na to, da nošenje čelade očitno ni povzročilo motenj tekmovanja in ni šlo za sovražni govor ali klasično politično propagando, in da se nihče od ostalih tekmovalcev ni pritožil glede ravnanj športnika, se argument o nesorazmernosti zdi pravno relevanten.«

Vladislav Geraskevič je s posebno čelado nastopil le na treningih. FOTO: Tiziana Fab/AFP

Odvetnik in strokovnjak za športno pravo ob tem opozarja, da mora Cas odločati znotraj referenčnega pravnega okvira, ki ga zanj predstavljata 16. člen švicarske ustave in 10. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah. Oba člena sta precej zadržana, ko gre za omejevanje izražanja svobode govora, saj je slednje dovoljeno le v posebnih primerih, ko gre za ogrožanje javne varnosti, varstvo pravic drugih, preprečevanje nereda ali kriminala. Omejitve takšne svoboščine pa niso predvidene za primer zagotavljanje politične nevtralnosti športa.

Pravna podlaga za Geraskevičevo diskvalifikacijo je bil pravzaprav 50. člen Olimpijske listine, ki prepoveduje politične, verske ali rasne demonstracije, vendar je po mnenju Bolcarja obenem treba brati tudi druge določbe omenjene listine, kot sta pravilo 40.2 in temeljno načelo olimpizma št. 1.

»Pravilo 40.2 športnikom priznava svobodo izražanja v skladu z olimpijskimi vrednotami in temeljnimi načeli olimpizma, medtem ko načelo 1 olimpijske listine izrecno poudarja spoštovanje mednarodno priznanih človekovih pravic, kamor sodi tudi svoboda izražanja,« je pojasnil odvetnik in dodal, da ni jasno, kakšna je hierarhija med omenjenimi pravili.

Bo lahko Geraskevič vseeno nastopil?

Takole je Ukrajinec še enkrat ponosno pokazal čelado. FOTO: Piero Cruciatti/AFP

Poleg tega smernice predvidevajo, da športnik ne sme izražati svojih političnih stališč zgolj na tekmah, medtem ko je do diskvalifikacije Geraskevič nastopil samo na treningih. »Pojavlja se vprašanje, ali lahko Mok svojo odločitev pravno utemelji z vidika standardov človekovih pravic ali pa gre predvsem za avtonomno športnoregulatorno politiko, ki pa mora vseeno spoštovati temeljne pravne standarde,« poudarja Bolcar Tomažin.

Pri vsem skupaj se poraja vprašanje, kakšno odločitev bo na koncu sprejel Cas. Slednji po besedah sogovornika odločitev navadno sprejme v 24 urah, saj s tem minimalizira vpliv na tekmovanja. V konkretnem primeru pa je tekmovanje že bilo izvedeno, zato bo odločitev verjetno sprejeta nekoliko pozneje.

Cas bo tako moral predvsem tehtati med tem, ali Geraskevičevo ravnanje podpira ali krši duh olimpizma, in se opredeliti do tega, ali predstavlja dopustno uveljavljanje svobode izražanja.

»Ob navedenem pa se bo Cas moral opredeliti tudi do vprašanja ali je razlaga Olimpijske listine, ki vodi v diskvalifikacijo zaradi nošenja spominske čelade, nujna in sorazmerna omejitev svobode izražanja športnika,« še dodaja Tomažin Bolcar.

Odločitev Casa bo nedvomno imela dolgoročne posledice za politično izražanje športnikov na posameznih velikih tekmovanjih.

»Če bi Cas potrdil strogo prepoved, bi to utrdilo restriktivno razlago 50. člena. Če pa bi odločitev Mok razveljavil ali omejil njen doseg, bi to lahko odprlo več prostora za osebno ali družbeno izražanje športnikov, predvsem kadar ne gre za politično propagando ali sovražni govor,« je sklenil Tomažin Bolcar.