Na SP mora biti cilj visok, meriti na deseterico je nesmiselno

Timi Zajc je prepričljivo najboljši slovenski skakalec te zime in odkar se je znašel med najboljšimi petnajstimi, desetimi tekmovalci sveta, vseskozi poudarja, da so njegov cilj uvrstitve v top 10. A to velja za tekme svetovnega pokala, ko gre za svetovno prvenstvo, je zgodba povsem drugačna. »Moj cilj je kolajna,« je jasno in glasno napovedal pred odhodom na SP v Innsbruck oz. Seefeld, kjer je bil včeraj tudi slovenski zastavonoša na slovesnosti ob odprtju.

Timi Zajc bo debitiral na svetovnih prvenstvih – ne pa tudi na velikih tekmovanjih, saj je pred letom dni že nastopil na olimpijskih igrah –, a to njegove vloge prvega imena reprezentance ne zmanjšuje. Medtem ko se zadnja leta prvi mož naše ekipe Peter Prevc že vso sezono bori z raznoraznimi težavami, je 18-letnik nizal rezultate večinoma med deseterico ali vsaj petnajsterico. Le sem ter tja je prišla kakšna slabša uvrstitev, edini spodrsljaj pa je bil dobro znani z zadnje postaje novoletne turneje, ko je po zapletih z zadrgo na rokavu v Bischofshofnu ostal brez finala.

»Takšne sezone nisem pričakoval, sem si jo pa po uvodni postaji v Visli vsekakor zaželel, saj sem tam pokazal zelo dobre skoke in tudi uvrstitev je bila visoka. Res si nisem mislil, da bo nadaljevanje takšno, kot je, se je pa želja uresničila,« o zadnjih treh mesecih pravi Zajc, ki je v tem času močno napredoval v komunikaciji z mediji, vsi ti rezultati pa so mu tudi vidno okrepili samozavest, saj je kot iz topa izstrelil, da njegov cilj na SP kolajna.

»S ciljem, da se osvoji 10. mesto, nima smisla iti na SP, cilj mora biti visok. In mislim, da je kolajna realna, če prikažem svoja dva najboljša skoka, sem lahko na stopničkah. Bomo videli, ali mi bo uspelo uresničiti cilj,« razmišlja osmi v skupnem seštevku svetovnega pokala, pri čemer je eno postajo, v Lahtiju, izpustil. V Willingenu se je vrnil odlično pripravljen, vendar pa tega z rezultati ni povsem potrdil. Bil je deveti in osmi, glede na formo pa bi bržčas moral stati na odru za zmagovalce, kar je ne nazadnje pokazal tudi z odličnima poskusnima serijama.

Lepi spomini na Innsbruck in tudi Seefeld

»Prezgodaj sem pokazal najboljše oziroma sem na tekmi želel še malce dodati glede na poskusni skok, pa se ni izšlo, očitno se moram malce bolj umirjeno lotiti vsega skupaj, ko gre zares. S kar nekaj napakami biti med deseterico pa je sicer le potrditev, da sem v res dobri formi,« je dejal Zajc, ki je svoje cilje za to sezono doslej uresničil – ob številnih uvrstitvah med deseterico je dosegel še eno zmago, enkrat je bil drugi in še enkrat tretji z ekipo –, skozi to se je spremenilo tudi razmišljanje. Zdaj verjame, da lahko doseže nekaj velikega, prav tako se je že navadil na to, da je po prvi seriji visoko, pa potem v finalu ne čuti več takšnega pritiska, živčnosti, ampak gre lahko odločno v napad.

Ko je bil nazadnje v Innsbrucku, še ni bilo tako. Na novoletni turneji je namreč po prvi seriji zasedal 4. mesto, a ga je prevelika želja v finalu pokopala, končal je na 10. mestu. »Vseeno imam na letošnji Innsbruck lepe spomine, v prvi seriji sem skočil daleč, v drugi naredil napako, a sem bil še vseeno v deseterici. Mislim, da sem odtlej še dvignil svojo raven,« pravi najboljši slovenski skakalec ta čas, ki si več možnosti pripisuje na tekmi na veliki skakalnici v Innsbrucku, ki jo dobro pozna, medtem ko je v Seefeldu skakal le enkrat, a mu je ostal v lepem spominu, saj je zmagal na alpskem pokalu leta 2015. Čeprav bo debitiral na SP, ne pričakuje, da bo tekma prav zelo drugačna, četudi bo veliko več motivacije, saj vendarle štejejo le kolajne, glavni trener Gorazd Bertoncelj pa je tudi prepričan, da ga želja cele ekipe po odličju ne bo obremenila: »To ne sme biti breme, ampak izziv, dodatni adrenalin.«