Na višji ravni kot lani v Sočiju

Oslo – Ne glede na izjemni športni talent kot tudi uspehe v preteklosti spremljevalci biatlona pri nas niso bili povsem prepričani o uresničitvi želje Jakova Faka za to poolimpijsko zimo, da bi se prvič doslej prebil med najboljše tri v sklepnem skupnem seštevku svetovnega pokala. Toda po zadnjem lepem nizu dveh zmag in 4. mesta mu na tej poti zelo dobro kaže.

Kajpak za vodilnega aduta naše reprezentance najpomembnejši cilj sezone ostaja nastop na svetovnem prvenstvu, kjer bi si želel vnovič – tako kot v Ruhpoldingu 2012 in leto pozneje v Novem Mestu –med najboljše tri, a obenem bi to tekmovanje (od 5. do 15. marca na Finskem) bolj samozavestno pričakal, ko bi si na tem 8. prizorišču v sezoni nabral lepo zalogo točk. V biatlonu pa sicer tudi uvrstitve prvenstva seštevajo za svetovni pokal, zato bi Fak lahko dosegel večplastni uspeh: kakšna nova kolajna bi mu zvišala ugled in spet prispevala delež k prepoznavnosti biatlonskega športa pri nas, obenem bi mu visoke uvrstitve obogatile bero točk v želji po prodoru med najboljše tri.

A do svetovnega prvenstva je še dovolj časa, v mislih tako našega asa kot drugih udeležencev biatlonske karavane je zdaj najprej konec tedna v norveški metropoli. Tam bo danes šprint (ženske ob 11.15, moški ob 14.15), nato še jutri štafetni preizkušnji (ob 12.15 in 14.30), že današnji večer pa bi ob novem konkurenčnem nastopu pričakal med vodilno trojico. Fak je namreč ta čas 4. s 626 točkami, za deset točk zaostaja za tretjeuvrščenim Antonom Šipulinom, najvidnejšim ruskim reprezentantom. Pred njima sta Francoz Martin Fourcade (723) in Nemce Simon Schempp (671)- Na domačem prizorišču slovenski adut v drugi decembrski polovici ni blestel, prehlad mu je pozneje preprečil uresničitev ciljev v Ruhpoldingu in Oberhofu, na stopničke se je nato vrnil v Anterselvi, pozneje pa dvakrat ugnal vso konkurenco v Novem Mestu.

Njegova pripravljenost je zdaj na izjemni ravni, višji kot pred enim letom na olimpijskih igrah, poglaviten razlog pa se skriva v spoznanju, da ga ne mučijo več tako zoprne zdravstvene težave. Prehlad je pozabljen, poškodovana rama je očitno s pravilnim treningom v poletnem delu ozdravela, telesno je močnejši, kar potrjujejo tudi njegove sposobnosti v trimskem kabinetu. Če je prej pri posebnih vajah dvigoval 65 kg težke uteži, zdaj obvladuje »stotico« in več. Tudi težav z omrzlinami prstov ni, leta 2011 je moral zaradi teh izpustiti drugo polovico sezone, vključno s svetovnim prvenstvom v Hanti-Mansijsku.

Psihično je sproščen, sleherni uspeh mu vlije novo merico samozavesti. To pa bo potreboval tako v današnjem šprintu kot tudi pozneje na svetovnem prvenstvu.