Nazaj na širše in hitrejše smuči? Norost!

Pospravil je kajak, motocikel in vrv, po kateri je hodil vse poletje. Prihodnjih pet mesecev bo na smučeh vrtoglavo drvel med vratci in napadal četrti veliki kristalni globus. »Čeprav kritiki ocenjujejo drugače, je bila minula zima moja najboljša. Moj prvi veliki globus so označili za največji uspeh, drugega za dober dosežek, tretji pa je bil le še v redu. Četrti zaporedni? Je na vrhu seznama mojih želja,« je odločen Marcel Hirscher.

Avstrijski smučarski velemojster se zaveda nenehnega pritiska javnosti v domovini, a ga tudi zlahka in profesionalno obvladuje. »Jasno mi je, da bi odmevalo veliko bolj, če bi bila olimpijska sezona zame neuspešna,« je dejal 25-letnik iz Salzburga, ki je v minuli zimi poleg najprestižnejše lovorike v svetovnem pokalu osvojil še veleslalomski in slalomski globus, olimpijsko srebro, 13-krat se je povzpel na stopničke, petkrat na najvišjo. »Vsako novo sezono se je težje prebijati na vrh. Vendar pa se mi zdi dobro, da prihajajo v ospredje mladci, ki smučajo izjemno, eden takih je Norvežan Henrik Kristoffersen,« je opozoril na novi rod, ki pritiska na izkušene.

Tudi letos se bo avstrijski šampion osredotočil na tehnične discipline, na superveleslalomskih smučeh pa se bo s tekmeci meril le na tistih tekmah, na katerih bo to nujno (npr. kitzbühelska superkombinacija). »Zadovoljen bom, če bom v novi sezoni prikazal predstave iz minulih. No, zanima pa me tudi, koliko so napredovali tekmeci. Odgovori bodo znani na uverturi v Söldnu,« se je Hirscher ozrl k novi sezoni, ki se bo konec tedna začela na ledeniku Rettenbach, vrhunec pa dosegla s svetovnim prvenstvom v Vailu februarja 2015.

Zanj se je nova sezona začela dan po koncu finala v Švici. Letos je v delo uvedel dve spremembi: po koncu tekmovanj je dva tedna nadaljeval s treningom na smučeh, potem pa si prvič privoščil daljši premor brez snega. »Pri treningu je treba najti pravo ravnotežje med trdim delom in zabavo. V minulih letih sem se o tem razmerju veliko naučil. Zdaj lahko rečem, da svoje telo zelo dobro poznam in vem, kakšno dozo česa potrebuje. Letos sem si program zastavil drugače. Po koncu sezone sem imel zelo intenziven snežni trening. V prejšnjih letih tega nisem počel. S prijatelji sem šel še na smučanje (t. i. heli-skiing, op. p.) v Kanado,« je povedal Hirscher in dodal, da vadba v očeh tekmovalca nikoli ne sme postati rutina. »V trening sem vključil jogo. Zna zelo izčrpati, a tudi dobro regenerirati. Na trening sem povabil reprezentančnega kolega Maxa Franza. Priprave so bile zato še bolj zabavne,« je povedal smučar, ki je krepil moči tudi z motokrosom in hojo po vrvi. »Vsak, ki je izkusil motokros, ve, kako brutalen je motocikel. Povsem nove mišice pa sem odkril, ko sem hodil po vrvi 30 metrov nad vodo. Odsev vode in valovi motijo zbranost in težko je v takih razmerah ohranjati osredotočenost, fiksno točko,« je dejal. Povsem brez treninga je bil deset dni. »Ampak tudi takrat sem malo vadil. Preprosto ne morem iz svoje kože. Nisem človek, ki leže v posteljo in si reče, zdaj bom pa počival. Sem profesionalec in ponotranjil sem svoje naloge,« je potrdil, da je športnik od glave do pet. Baterije si je napolnil pri potapljanju (tudi med morskimi psi) na Maldivih, užival je še na dveh dirkah formule ena. »V primerjavi s prejšnjimi leti sem veliko bolj sproščen. Ne čutim stresa ob misli, da bi moral vsak dan stati na snegu,« je razkril.

Na snežnih pripravah v Južni Ameriki je na smučeh izkoristil 16 od 17 dni. »Dvanajst dni sem pilil veleslalom, štiri slalom,« se je spomnil pomembnega nabiranja snežne kilometrine v Argentini, kamor je odšel s 700 kg opreme. Poletne priprave je obogatil še s sodelovanjem s strokovnjaki pri Atomicu. Pomagal jim je razviti in oblikovati lastno slalomsko smučko, ki prihaja na trg z novo sezono.

Pričakuje po uvedbi daljših veleslalomskih smuči z zmanjšanim stranskim lokom, ki zadnji dve sezoni v belem cirkusu dvigajo prah, v kratkem še kakšne novosti? »Upam, da jih ne bo. Slišal pa sem, da novi šef moških tekem za svetovni pokal Markus Waldner meni, da bi morali spet tekmovati na širših in hitrejših smučeh, kar je norost! Zakaj smo potem sploh uvajali velike spremembe?« se je vprašal in povedal, kako bi zadeve sukal, če bi se sam znašel v vlogi funkcionarja. »Več prostora bi namenil individualizmu in šovu, precej bi prisluhnil mlajšim. No, tudi zaslužki v svetovnem pokalu so smešni. Nikakor se ne čutim premalo plačanega, vendar pa vsak tekmovalec nima ob sebi veliko zvestih pokroviteljev. Tisti med 30 najboljšimi na svetu bi morali zaslužiti vsaj toliko, da jim na koncu sezone ni potrebno sposojati denar od staršev. Ko končajo kariero pri 30 letih, je med njimi le tri odstotke takšnih, ki si lahko na trdnih temeljih gradijo nadaljnje življenje,« je še opozoril zmagovalec 23 tekem za svetovni pokal.